17. 3. 2015
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo 1, 101/07 – Odl. US, 122/07 – Odl. US; v nadaljevanju ZZZDR) v 105. členu določa, da če starša otroka ne živita skupaj ali ne bosta več živela skupaj, se morata sporazumeti o varstvu in vzgoji skupnih otrok v skladu z njihovimi koristmi. Sporazumeta se lahko, da imata oziroma obdržita oba varstvo in vzgojo otrok ali da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju. Če se sama o tem ne sporazumeta, jima pri sklenitvi sporazuma pomaga center za socialno delo. V primeru sklenjenega sporazuma, starša lahko predlagata, da sodišče v nepravdnem postopku izda o tem sklep. V kolikor bi sodišče ugotovilo, da sporazum ni v skladu s koristjo otrok, bi predlog zavrnilo. Če se starša tudi ob pomoči centra za socialno delo ne sporazumeta o varstvu in vzgoji otrok, odloči sodišče na zahtevo enega ali obeh staršev, da so vsi otroci v varstvu in vzgoji pri enem od njiju ali da so eni otroci pri enem, drugi pri drugem od njiju. Sodišče lahko po uradni dolžnosti tudi odloči, da se vsi ali nekateri otroci zaupajo v varstvo in vzgojo drugi osebi. Preden sodišče odloči, mora glede otrokove koristi pridobiti mnenje centra za socialno delo. Sodišče upošteva tudi otrokovo mnenje, če ga je otrok izrazil sam ali po osebi, ki ji zaupa in jo je sam izbral in če je sposoben razumeti njegov pomen in posledice.
O varstvu in vzgoji otroka, preživnini ter o določitvi stikov je predvsem iz vidika otrokove koristi najbolje, če se starša o tem uspeta dogovoriti. V kolikor o tem starša ne dosežeta dogovora, imata možnost po sodni poti zahtevati ureditev navedenih vprašanj, pri čemer lahko stranki v sodnem postopku navajata relevantna dejstva in predlagata dokaze, pri odločanju pa sodišče vodi izključno otrokova korist.
Trditev, da ima v sodnih postopkih o odločanju o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo otrokova mati prednost pred očetom, je pavšalna. Pri presoji v kolikšnem odstotku je v sodnih postopkih otrok dejansko zaupan v varstvo in vzgojo materi, je potrebno upoštevati tudi dejstvo, koliko očetov je v postopkih tudi vložilo zahtevo, da se otrok zaupa v varstvo in vzgojo njemu. ZZZDR v svojih določbah, ki se nanašajo na navedena vprašanja, ne daje prednosti enemu staršu pred drugim niti ne skupnemu varstvu in vzgoji, pač pa je glavno vodilo odločanja otrokova korist. Ali je otrokova korist bila v postopku pravilno ocenjena, pa je lahko predmet presoje tudi v nadaljnjih postopkih s pravnimi sredstvi.