12. 3. 2024
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V današnjem času ni več tehničnega razloga, da se ne bi pri odločanju o družinskih in socialnih pravicah uporabljala matematična enačba, ki bi zagotovila pravičnejšo odmero.
Ugotavljamo, da gre za kompleksno in dolgoročno zadevo, izvedba katere je odvisna od več dejavnikov.
Izvedba je odvisna od finančnih zmožnosti, saj bi bilo treba spremembo izpeljati tako, da ne bi bil nihče na slabšem, hkrati pa bi bilo treba zasledovati cilj vzdržnosti javnih financ, saj bi bila potrebna znatna dodatna finančna sredstva. Nadalje je izvedba odvisna tudi od uspešnosti uskladitve socialne oziroma družinske politike z davčno politiko, kar pomeni usklajevanje z Ministrstvom za finance (MF), še toliko bolj v primeru davčne reforme, ki bi potekala pod okriljem MF, ter od uspešnosti uskladitve izpostavljenih področij, ki so v pristojnosti različnih ministrstev.
Ministrstvo se že dalj časa sooča z očitki, da veljavni sistem dodeljevanja pravic s področja socialne in družinske politike ni ustrezen, predvsem z vidika vrstnega reda uveljavljanja pravic iz
javnih sredstev, upoštevanja otroškega dodatka kot dohodka pri pravici do denarne socialne pomoči ali državne štipendije, zakonsko določenega namena otroškega dodatka, nepreglednosti sistema uveljavljanja pravic iz javnih sredstev in podobno. Tudi te očitke bo moralo ministrstvo ob sistemski spremembi določanja družinskih in socialnih pravic proučiti.
Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (MDDSZ) si vendarle prizadeva za uveljavitev omenjenega predloga, tj. za spremembo računanja višine socialnega transferja z zvezno funkcijo na način, da se bo vsako povečanje osnovnega dohodka odrazilo tudi v povečanju prilagojenega razpoložljivega dohodka, tj. dohodka po subvencijah, transferjih in davčnih olajšavah, ne glede na tip družine. Vendar pa pri omenjenem predlogu ministrstvo opozarja, da zgolj sprememba načina izračunavanja višine socialnih prispevkov na tak način, še ne odpravi vseh težav. Predlog, za katerega si prizadeva MDDSZ, je uveljavitev zvezne funkcije, ki bo upoštevala vpliv socialnih transferjev na prilagojeni razpoložljivi dohodek gospodinjstva, tj. neto dohodke vseh članov gospodinjstva, od katerih se odštejejo transferji drugim gospodinjstvom in davek na premoženje ter prištejejo dohodki, ki jih gospodinjstvo prejema v naravi. Pri tem je pomembno, da na podlagi izračuna z zvezno funkcije ne pride do primerov, ko bi višji neto prihodek gospodinjstva zaradi prestopa v višji razred pomenil nižji prilagojen razpoložljiv dohodek gospodinjstva.
Ministrstvo ves čas spremlja izvajanje socialne in družinske zakonodaje ter sproti odpravlja (vsebinske, informacijske, postopkovne, itd.) težave, ki niso sistemske narave. Konkretna pobuda
predstavlja sistemsko spremembo, ki jo bo ministrstvo proučilo ob naslednjih sistemskih spremembah.
V skladu z navedenim Vlada Republike Slovenije predlog podpira.
Kot prvo, preden se začne postopek otroškega dodatka bi moral pristojni organ, ki to odločbo daje, preveriti, kaj to pomeni za upravičenca. Lahko se namreč zgodi, da dobi nekaj evrov otroškega dodatka, zato pa pade v višji razred in plačuje dražji vrtec in ostala plačila.
Ravno takšni primeri so glavni razlog za ukinitev razredov in uporabo zveznih formul.
Se strinjam s predlogom.. jaz plačujem 30 eur dražji vrtec, pa sem mati samohranilka, z minimalno plačo.. pa imam vrtca 135 eur, ker imam preživnine 200 eur.. in sem po njihovem v višjem dohodkovnem razredu.. mejo sem presegla za 0,78 eur, pa sem se pritožla, ampak zakon je jasen.. niso mi popustili!!
Ko bi le do vseh bili tako striktni..
Sem za, vendar pa bi predlagal raje:
1. da se dvigne višina otroškega dodatka (na raven, ko je npr v Avstriji)
2. in hkrati ukine subvencionirani plačilo vrtca (naj vsi plačujejo enako)
3. vsem dijakom (ko zanje starši več ne prejemajo otroškega dodatka) in študentom dodeli enaka osnovna štipendija, tistim ,ki se šolajo izven kraja pa še dodatek za subvencionirano bivanje.
Če npr. študent dobi recimo 120 € štipendije, ima subvencioniran prevoz in subvencionirano prehrano bi to moralo zadostovat za njegove osnovne potrebe, če živi doma.
Če študira izven kraja bivanja bi lahko dobil še dodatek v višini 70 - 100€, kar pokrije stroška sobe v študentskem domu in doplačila za prevoz.
Študentsko delo bi bilo potrebno v obdobju od 1. oktobra do 30. junija (čas predavanj) omejit na npr. 20 ur ali 100 € / mesec, od julija do septembra pa na npr 250 ur / mesec.
Študente, ki so navajeni živeti na "višji nogi", pa naj še naprej "subvencionirajo" starši - le ti so jih lahko navadili na višje "nivo" zahtevnosti
Smisel študentskega dela bi moral postat zaslužek za "priboljške" (dopuste, fešte..) in ne denar za osnovno preživetje.
Delovna mesta, ki jih sedaj zasedajo "študentje" bi dobili tisti, ki se preživljajo s socialnimi podporami, študentje bi ali študirali.
Sem za.
Tudi meni se je, ko sem bil študent dogodilo, da sem, ker so moji starši za 10 SIT (takrat so bili še tolarji) prekoračili cenzus za državno štipendijo, ostal brez nje in sem bil tako za 39990 takratnih SIT na slabšem od tistih, ki so štipendijo imeli (s tem, da sem moral tako tistih 10 SIT kot tudi preostalih 39990 SIT izprositi pri starših, kar pa je medvedja usluga pri osamosvajanju). :(
Do danes se razmere niso nič spremenile, le cenzusi so se malo povišali in valuta se je spremenila.
V nadaljevanju predloga se lahko izpostavi še plačevanje enakega zneska za tiste, ki komaj prilezejo v višji razred in za tiste, ki sko narobu prehoda v še višji razred. Kdor nima otroka v vrtcu ampak ga čuva nekdo drugi, sploh nima nobenih subvencij za razporeditev kritja stroškov varstva. Cena varstva je znana, dohodki občanov na glavo družine tudi, in odstotek doseganja določene višine dohodkov je lahko funkcijska osnova za določanje višine kritja stroškov v vrtcu.
Ta problem ni prisoten le pri socialnih transferjih. Kaj pa dohodnina in druge podobne zadeve?
Pri dohodnini tega problema sicer ni, pri socialnih transferjih pa res obstaja in res je bedarija, katero bi bilo vredno (in precej enostavno) odpraviti.
Dohodnina je kljub razdelitvi po razredih izračunana z zvezno funkcijo (z izjemo povišanih splošnih olajšav pri najnižjih dohodkih).
Seveda bi namesto razredov lahko imeli zvezno porazdelitev. V bistvu je zvezna porazdelitev tudi narejena in je osnova za določitev razredov. Seveda pa vlada razdelitve na razrede naredi tako, da optimizira prihodke.
Se strinjam. V današnji dobi računalnikov so stvari kot so razredi popolnoma nepotrebne in nepoštene.
V skrajnem primeru se ti lahko zgodi, da si zaradi povišice plače na koncu finančno na slabšem, saj je znesek povišice manjši, kot izpad na drugih področjih.