Zakon o Pravniškem državnem izpitu (ZPDI)-zadnji odstavek 20. člena
Predlagam spremembo Zakona o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) in sicer zadnjega odstavka 20. člena, ki določa da kandidatu, ki po tretjem dovoljenem pristopu ne opravi uspešno izpita, ni dovoljen ponovni pristop. Predlagam, da se število dovoljenih pristopov odpravi ali pa vsaj poviša na 6 ali več pristopov. Kandidat za pristop na PDI mora izpolnjevati z ZPDI določene pogoje. Na sodniško pripravništvo se čaka po 6 in več let. Pripravništvo traja (ob določeni delovni dobi na primernih delovnih mestih) 8 mesecev. Za mentorja dobi bodoči kandidat za Pravniški državni izpit (PDI) sodnika (ki so polno zaposleni s svojim delom in zaostanki in nimajo časa za svoje pripravnike) in v tem času se mora naučiti pisati sodbe in to na takšni ravni kot so na PDI, kjer se že dolgo več ne preverja osnovno znanje pisanja sodb, ampak gre pogosto za mejne primere, ki so bili obravnavani na različnih stopnjah. Še dalje primeri vsebujejo razne zanke, ki so lahko za neizkušenega kandidata ( ni prej delal pri odvetniku ali na sodišču) usodne. Trije poizkusi za tako težek in nepredvidljiv izpit so absurd. Pravniški državni izpit velja za najtežji izpit v Republiki Sloveniji. Iz nekoč zgolj formalnega izpita, se vse bolj dozdeva, da se je prelevil v sredstvo za omejevanje kadrov s PDI, kjer pogosto ne gre samo za iskanje znanja, ampak za presojo na podlagi subjektivnega faktorja, dostikrat nejasnega in povsem neformalnega, ki odloča o tem, ali posameznik "paše" v skupino kadra s PDI ali ne. Torej skorajda loterijo. Namreč z identičnim znanjem lahko danes izpit opraviš neuspešno, jutri pa uspešno. Končni uspeh je odvisen od različnih dejavnikov kot so npr. kdo bo sestavljal pisni izpit, koga boš dobil v komisijo za ustni izpit, kakšno je splošno razpoloženje komisije,.. Komisije na ustnih izpitih so različne in kandidata z enakim znanjem sta lahko ocenjena različno in posledično tudi eden z uspešno drugi pa z neuspešno oceno. ZPDI ne predpisuje pritožbenega postopka zoper oceno, ki jo je kandidat dosegel na pravniškem državnem izpitu. Ministrstvo za pravosodje pojasnjuje da zato, ker gre pri tem za akademsko oceno najvišjih pravnih strokovnjakov in ne za upravni postopek. Ti pravni strokovnjaki so samo ljudje in ocena na ustnem izpitu je vedno subjektivna ocena, saj izpraševalci kandidata izprašujejo osebno, po vnaprej nenapisanih vprašanjih. Nekateri sprašujejo po primerih, drugi po dikciji posameznih zakonov, nekatere zanimajo bistvene stvari, drugi zahtevajo podrobno znanje,.. razlike med izpraševalci so ogromne, zato menim, da je PDI popolnoma nepredvidljiv izpit, njegova ocena pa prav iz tega razloga ne kaže dejanskega znanja posameznika. Omejitev števila pristopov zato nadaljne pomeni, da po treh pristopih z dobrim znanjem a slabim dnevom komisije, ti povsem uničijo karierno pot posameznika in večletni trud ter vloženo delo v zastavljen cilj, ki se ga dosega že od začetka študija oz. že prej. Če pogledamo sodno prakso naših sodišč najdemo veliko primerov, ko je hiarhčno višje sodišče odločilo drugače kot nižje (izkušen sodnik zaradi napake ni sankcioniran) in je to nekaj povsem normalnega, na PDI pa je to lahko usodno za posameznika. Dalje menim, da je to določilo zastarelo, kajti v preteklosti je bil PDI brezplačen oziroma ga je financirala država. Danes ga v celoti plača vsak posameznik in ne vidim razlogov zakaj bi država na tak način onemogočala posamezne kandidate. Jasno je, da na ta izpit nihče ne pristopi iz radovednosti ali brez znanja, ampak z namenom, da ga uspešno opravi in se zaposli v svoji stroki (kot sodnik, notar, odvetnik, pravobranilec, tožilec,...). Glede na trenutno stanje na trgu dela, je pravnik brez PDI popolnoma nezaposljiv, saj tudi tisti delodajalci, ki trenutno ne potrebujejo pravnika s PDI, ga vseeno zahtevajo oziroma v objavi prostega delovnega mesta navedejo, da imajo tisti s PDI prednost pred ostalimi. Konec koncev selekcijo o tem kdo je dober pravnik in kdo ne, bo na koncu pokazal trg dela, vendar le če bomo imeli vsi približno enake začetne možnosti... Prav vsakemu pravniku z malo smole (razen izvzetih posameznikov, ki po svojem znanju in izkušnjah izstopajo iz povprečja) se danes lahko zgodi, da se mu zaradi tega določila zakona zaprejo vsa vrata na njegovi poklicni poti. Z morebitno spremembo oziroma odpravo tega člena bo še vedno vsak kandidat moral opraviti PDI in mu pri tem ne bo nič podarjeno. Še vedno bodo potrebna leta učenja, izkušenj in prebiranja sodne prakse. S to morebitno spremembo oziroma odpravo tega člena bo le omogočeno vsem kandidatom, da lahko pristopijo k PDI, tudi tistim, ki so bili trikrat neuspešni bodisi na pisnem ali ustnem delu. Če zgoraj predlagana sprememba ne bi naletela na plodna tla, pa predlagam, da se tistim, ki so že kdajkoli opravili pisni del PDI (kazenski in civilni) in so bili v tretjem pristopu na pisnem delu neuspešni, omogoči zagovor pred komisijo na ustnem izpitu, ki bo ocenila ali njegovo znanje zadostuje za uspešno opravljen PDI. Menim da je sedanja ureditev v nasprotju s načelom enakega obravnavanja in načelom pravne države.