Rešitev gospodarstva z legalizacijo marihuane

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Področje prepovedanih drog je inkriminirano z dvema členoma v Kazenskem zakoniku in sicer v 186. členu, ki opredeljuje neupravičeno proizvodnjo in promet s tovrstnimi snovmi ter 187. členu, ki opredeljuje inkriminacijo omogočanja uživanja tovrstnih snovi. Poleg navedenih členov kazenskega zakonika pa je z Zakonom o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami kot prekršek opredeljena posest prepovedanih drog. Samo uživanje prepovedanih drog torej ni inkriminirano ne kot kaznivo dejanje in ne kot prekršek. Na tem področju so pomembne tudi vse konvencije Združenih narodov, ki jih je Republika Slovenija ratificirala, nenazadnje tudi predlogi, mnenja in usmeritve Sveta Evrope, Horizontalne delovne skupine za droge (HDG) in Komisije za droge pri Združenih narodih. Avtorica predloga navaja razloge za uvedbo t.i. legalizacije oziroma dekriminalizacije prepovedanih drog, pri čemer se osredotoči na neformalne izkušnje Nizozemske oziroma mesta Amsterdam, v kateri je podobna zakonodaja že sprejeta. Te izkušnje naj bi kazale na zmanjšanje kriminalitete, povezane s prepovedano drogo, prav tako pa se po mnenju avtorice zaradi tega ne povečuje zasvojenost s prepovedano drogo. Po mnenju avtorice je edina učinkovita metoda v boju zoper prepovedane droge ekonomska, s čemer bi se istočasno povečala gospodarska rast Republike Slovenije. Učinki prepovedanih drog naj bi imeli tudi terapevtske učinke in jih primerja z alkoholom. Prepovedane droge predstavljajo globalen problem, ki ga ni moč rešiti z legalizacijo oziroma dekriminalizacijo tega področja le v enem delu sveta (npr. v Sloveniji), saj to ne bi privedlo do želenega (pričakovanega) učinka. Prav tako je po trenutno veljavni zakonodaji, ratificiranih Konvencijah Združenih narodov in na podlagi vseh ostalih sklepov, priporočil in predlogov, sprejetih v Svetu Evrope, Horizontalni delovni skupini za droge in Komisiji za droge Združenih narodov, legalizacija oziroma dekriminalizacija prepovedanih drog nemogoča. Iz navedenih razlogov torej predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo.

Odziv Ministrstva za zdravje

Kazenski zakonik v poglavju o kaznivih dejanjih zoper človekovo zdravje ureja dve kaznivi dejanji v povezavi s prepovedanimi drogami. V 186. členu Kazenskega zakonika je urejeno kaznivo dejanje "Neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog", v 187. členu Kazenskega zakonika pa je urejeno kaznivo dejanje "Omogočanje uživanja prepovedanih drog ali nedovoljenih snovi v športu". V 33. členu Zakona o proizvodnji in prometu s prepovedanimi drogami , ki je v pristojnosti Ministrstva za zdravje, je kot prekršek določena posest prepovedanih drog v nasprotju z določbami tega zakona. Omenjeni zakon v 3. členu določa, da so prepovedane droge razvrščene v eno od treh skupin glede na resnost nevarnosti za zdravje ljudi, ki je lahko posledica njihove zlorabe in glede na uporabo v medicini. Tako so prepovedane droge v Skupini I zelo nevarne za zdravje ljudi zaradi hudih posledic, ki jih lahko povzroči njihova zloraba in se ne uporabljajo v medicini, prepovedane droge v Skupini II in III pa so zelo oziroma srednje nevarne za zdravje zaradi posledic, ki jih povzroči njihova zloraba in se lahko uporabljajo v medicini. Na podlagi 38. člena omenjenega zakona je Vlada RS sprejela Uredbo o razvrstitvi prepovedanih drog. Po tej uredbi je marihuana oziroma konoplja (Canabis sativa L) uvrščena v prvo skupino prepovedanih drog, na 32. mesto. Tudi THC je na podlagi iste uredbe uvrščen v prvo skupino, in sicer na 56 mesto. Pri tem je prepovedana uporaba konoplje v celoti (herba, smola, ekstrakti in tinkture) in ne glede na količino. Na podlagi 7. člena zgoraj omenjenega zakona se proizvodnja, promet in posest prepovedanih drog iz I. skupine, v katero sodi tudi konoplja (Cannabis sativa L), lahko opravlja le v znanstveno-raziskovalne in učne namene, na podlagi dovoljenja, ki ga izda minister za zdravje. Po mnenju ministrstva za zdravje je predlog za rešitev gospodarstva z legalizacijo marihuane zanimiv, vendar se sklicuje na ureditev v eni članici Evropske unije, pri tem pa ne navaja natančno, kakšna je ta ureditev in kakšne so konkretno pozitivne ali morebitne negativne posledice le-te. Morebitna deregulacija (legalizacije) konoplje bi po našem mnenju povečala uporabo te droge, saj bi bila verjetno cenejša kot na črnem trgu, v vsakem primeru pa bi bila dostopnejša. Problematika uporabe drog (vključno s konopljo) med mladimi je že sedaj v Sloveniji, če jo primerjamo z drugimi državami, precej velika. Prepovedane droge predstavljajo resen globalen problem, ki ga ni mogoče reševati z legalizacijo konoplje le v eni državi. Legalizacija konoplje bi bila v nasprotju s tremi konvencijami Organizacije združenih narodov na področju drog in prizadevanji pristojnih ministrstev, ki z izvajanjem zakonodaje preprečujejo ponudbo in povpraševanje po prepovedanih drogah. Strinjamo se z ugotovitvijo pobudnika, da predstavlja prekomerno pitje alkohola velik javno zdravstveni problem. Z različnimi ukrepi, zakonskimi in podzakonskimi ter paleto aktivnosti, skušajo pristojna ministrstva delovati tudi na področju alkohola in med drugim spreminjati vedenje voznikov v prometu, saj je veliko število prometnih nesreč povzročenih ravno zaradi vožnje pod vplivom alkohola ali prepovedanih drog. Ministrstva tudi s proračunskimi sredstvi podpirajo različne organizacije in društva, ki s svojimi preventivnimi programi preprečujejo uporabo prepovedanih drog in alkohola, kot tudi tiste programe, ki nudijo zdravljenje in socialno rehabilitacijo. Po veljavni slovenski zakonodaji in ratificiranih Konvencijah Združenih narodov ter številnih dokumentih, sprejetih v EU in različnih mednarodnih organizacijah in glede na zdravstveno škodo, ki je lahko posledica uporabe drog torej legalizacija konoplje ni sprejemljiva, zato predlog po našem mnenju ni primeren za nadaljnjo obravnavo.