10. 3. 2015
Odziv Ministrstva za javno upravo
1. NEPREMIČNINE
V zvezi s predlogom, ki se nanaša na prihranke pri nepremičninah, pojasnjujemo, da je bil prvi korak k racionalnejšemu ravnanju z nepremičnim premoženjem države storjen v decembru 2014 s sprejemom Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o državni upravi (ZDU-1I), ki določa, da se do 1. 1. 2017 izvede prehod na centralizirano ravnanje z nepremičnim premoženjem države v okviru MJU (nepremičnine v upravljanju vladnih služb, ministrstev in organov v sestavi, upravnih enot in posrednih proračunskih uporabnikov, ki jih določi vlada, nepremičnin na območju mejnih prehodov, nepremičnin ki so kot zapuščina brez dedičev ter nepremičnine, ki so zaradi omejitve dedovanja postale last RS, stanovanj iz pristojnosti Stanovanjske komisije Vlade RS, MNZ in MORS, počitniških kapacitet iz pristojnosti MJU, MNZ in MORS). K izvedbi navedenega projekta je MJU že aktivno pristopilo ter izdelalo zagonski elaborat projekta, ki se že izvaja.
Centralizirano ravnanje s stvarnim premoženjem države v prvi fazi do 1. 1. 2016 ter v drugi fazi do 1. 1. 2017, bo zagotovilo:
- Združevanje nepremičnin v okviru pristojnosti enega upravljavca – enotna praksa ravnanja oz. gospodarjenja z nepremičninami;
- Združevanje finančnih sredstev v okviru enega upravljavca – navedeno bo omogočilo izvedbo finančno ter tehnično zahtevnejših investicij – celovite obnove (tudi energetska obnova) praznih prostorov (npr. Beethovnova in Gregorčičeva) ter vanje namestitev državnih organov iz najetih poslovnih prostorov – prihranki iz naslova najemnin, prihranki iz naslova rabe energije;
- Koordiniran pristop k reševanju prostorske problematike organov državne uprave kot posledica zagotovljenega pregleda nad obsegom nepremičnega premoženja v upravljanju MJU ter pregleda nad razpoložljivimi poslovnimi prostori – usmerjeno k zagotavljanju lastnih prostorov ter zmanjšanju nejmnin;
- Intenzivirano prodajo nepotrebnih nepremičnin zlasti na podlagi metode javne dražbe, tako poslovnih nepremičnin kot tudi stanovanj (ki dalj časa niso zasedena) ter počitniških enot, s čimer se bodo zagotovili po eni strani prihodki iz naslova odprodaje po drugi strani pa prihranki iz naslova fiksnih stroškov vzdrževanja takšnih nepremičnin;
- Pospešeno zemljiškoknjižno ureditev neurejenih nepremičnin ter njihovo odprodajo;
- Združevanje strokovnih kadrov ter njihovo racionalizacijo (nižji stroški dela ter fiksni stroški izvajanja del in nalog na področju ravnanja z nepremičnim premoženjem države).
MJU je v Normativni delovni program Vlade Republike Slovenije za leto 2015 umestil pripravo novega zakona ter podzakonskega predpisa v zvezi z ravnanjem s stvarnim premoženjem države in občin, ki bo usmerjen v prožnejše ter posledično učinkovitejše postopke ravnanja z nepremičnim premoženjem države:
- uvedba e-javnih dražb; e-javnih zbiranj ponudb po vzoru postopkov javnega naročanja,
- Vzpostavitev enotnega spletnega portala stvarnega premoženja države – objave vseh prodaj in oddaj nepremičnega in premičnega premoženja države na enem mestu;
- Vodenje centralne evidence nepremičnega premoženja, ki bo kompatibilna z obstoječimi uradnimi evidencami nepremičnin – GURS, zemljiška knjiga, evidenca osnovnih sredstev;
- Nova definicija tržne vrednosti nepremičnin – poleg možnosti, da tržno vrednost nepremičnin določi neodvisni strokovnjak (sodni cenilec ali cenilec Slovenskega inštituta za revizijo), je potrebno zagotoviti možnost, da tržno ceno nepremičnin določi trg, pri čemer se predhodno zagotovi, da je ponudba zadosti časa oglaševana na način, da doseže čim širši krog potencialnih kupcev);
- Vzpostavitev in uveljavljanje odgovornosti za ugotovljeno negospodarno ravnanje s strani odgovornih oseb upravljavcev.
2. KADRI V DRŽAVNI UPRAVI:
V zvezi z organizacijsko racionalnostjo in pripravljalnimi ukrepi za posodobitev in povečanje racionalnosti organizacije izvajanja dejavnosti organov javne uprave je cilj Ministrstva za javno upravo optimizacija strokovnega in transparentnega delovanja javne uprave na način, da bo vzpostavljena jasna in nezapletena organizacijska struktura, s katero bo mogoče učinkovito sprožati upravne procese in slediti posameznim fazam. S povezovanjem in združevanjem ter z racionalnejšo organizacijo skupnih strokovnih in pomožnih služb javnih izvajalcev je potrebno izvesti posodobitev in povečanje racionalnosti organizacije izvajanja dejavnosti organov javne uprave.
Na Ministrstvu za javno upravo smo se že intenzivno lotili načrtovanja aktivnosti za izboljšanje organizacijske racionalnosti, in sicer smo v decembru 2014 in januarju 2015 oblikovali koncept projekta, ki bi obsegal analizo organiziranosti in funkcij organov javne uprave s ciljem identifikacije manj racionalnih področij, na katerih je potrebno prioritetno izvesti ukrepe za racionalizacijo. Poleg omenjene analize in kasnejše izdelave predlogov za racionalizacijo javne uprave se tudi v okviru rednih nalog dnevno ukvarjamo z vprašanjem izboljšanja organizacijske racionalnosti tudi z vidika delovnih procesov. Na tem področju predvidevamo v okviru nove finančne perspektive vpeljati moderniziran sistem upravljanja s človeškimi viri, in sicer z vpeljavo kompetenčnega modela, s katerim bo možno dobiti vpogled v obstoječe kompetence javnih uslužbencev najprej znotraj državne uprave in tekoče spremljati ter načrtovati njihov razvoj, omogočeno pa bo tudi informacijsko podprto načrtovanje razvoja karierne poti.
Omenjeni ukrepi so poleg številnih drugih vključeni tudi v Strategijo razvoja javne uprave 2015 – 2020.
3. PROFITABILNOST POSAMEZNIH ENOT; ORGANIZACIJA OZIROMA ŠTEVILO KOMISIJ, ODBOROV, INSTITUTOV (NJIHOVA DODANA VREDNOST IN MOŽNOST UKINITEV):
V skladu z Zakonom o državni upravi je uprava dolžna spremljati stanje družbe na področjih, za katera je pristojna, in skrbeti za njen razvoj v skladu s sprejeto politiko države. Zato v skladu s svojim poslovnikom lahko ustanavlja odbore in komisije, svete vlade, imenuje lahko delovne skupine, ipd. Ustanovitev svetov, komisij in delovnih skupin pa lahko Vladi RS nalagajo tudi posamezni zakoni, podzakonski akti, kolektivne pogodbe in mednarodne pogodbe.
V zvezi z delovnimi telesi, komisijami in strokovni sveti pojasnjujemo, da ne gre za organizacijske enote državne uprave, v okviru katerih bi uprava opravljala svoje naloge z zaposlenimi javnimi uslužbenci, temveč za oblike in metode dela, kjer sodelujejo javni uslužbenci v okviru svojih delovnih obveznosti. Prav tako pa v takih oblikah dela sodelujejo tudi zunanji strokovnjaki in v odvisnosti od zahtevnosti naloge, obsega in vrste dela, se lahko v aktu o ustanovitvi določi tudi plačilo zunanjim strokovnjakom. Število članov delovnih teles, komisij in svetov je prav tako odvisno od vrste in zahtevnosti naloge. Na Ministrstvu za javno upravo ne vodimo evidence tovrstnih delovnih teles, prav tako nimamo na razpolago posameznih aktov o njihovih ustanovitvah in tudi ne podatkov o številu članov po posameznih delovnih telesih ali o vseh skupaj.
Podatki o delovnih skupinah, delovnih telesih in svetih vlade ter komisijah vodi Generalni sekretariat Vlade RS, seznam pa se nahaja tudi na Državnem portalu e-uprava.
Presojanje števila subjektov mora biti neločljivo povezano tudi z ugotavljanjem njihove učinkovitosti dela, za kar se močno zavzemamo. Ministrstvo za javno upravo ne zbira, ne preverja in ne obdeluje vseh podatkov. Zakon o javnih uslužbencih pa daje npr. podlago za sprejemanje kadrovskega načrta, ipd.
Na spletni strani Ministrstva za javno upravo so objavljeni še podatki glede dovoljenega števila zaposlenih po posrednih proračunskih uporabnikih (agencije, skladi, zavodi, ki izvajajo pretežno upravne naloge).
Glede stroškov dela pojasnjujemo, da so podatki o obsegu sredstev za plače za zaposlene, ki so prejeli plačo pri posamezni osebi javnega prava, dostopni na spletni strani Agencije RS za javnopravne evidence in storitve.
4. PRIHRANKI PRI PROCESIH IN NJIHOVO ZDRUŽEVANJE
Glede predloga, ki se nanaša na prihranke pri procesih, pojasnjujemo, da se na Ministrstvu za javno upravo zavedamo, da je treba nenehno stremeti k izboljševanju zakonodajnega in poslovnega okolja, na podlagi katerega konstantno dvigujemo konkurenčnost našega nacionalnega gospodarstva, s ciljem ustvariti privlačno okolje tako za domače kot tuje investitorje.
V tej smeri že od leta 2005 izvajamo program boljše zakonodaje in odprave administrativnih ovir (v nadaljevanju: OAO), na podlagi katerega dosledno pregledujemo predloge predpisov s ciljem preprečevanja nastajanja novih administrativnih bremen. Tako izvajamo pregledovanje slehernega predpisa v smeri boljše implementacije predpisov. Navajamo število pregledanih predpisov po letih in odstotek gradiv, na katera smo podali negativno mnenje in s tem v veliki meri preprečili nastajanje novih administrativnih ovir oziroma bremen.
Pregled predpisov z vidika OAO 2012 2013 2014 Podano soglasje 229 (75,5 %) 337 (65,5 %) 434 (82 %) Negativno mnenje 74 (24,5 %) 177 (34,5 %) 96 (18 %) Skupaj pregledani predpisi 303 (100 %) 514 (100 %) 530 (100 %)
Na drugi strani prav tako že od leta 2005 pripravljamo akcijske programe za odpravo obstoječih administrativnih ovir, od leta 2009 tudi bistveno bolj sistematično, in sicer tako, da smo najprej 3500 predpisov v RS izmerili na podlagi evropske metodologije za merjenje administrativnih stroškov in bremen. Ugotovili smo, da le-ti povzročajo poslovnim subjektom in državljanom 1,5 mrd EUR bremen na letni ravni.
V sodelovanju z vsemi resorji smo pripravili tudi Akcijski načrt razbremenjevanja s ciljem zmanjšanja bremen za 25 % ali 360 mio EUR na letni ravni.
V naslednjih mesecih bo do konca novembra 2015 potekala evalvacija Akcijskega programa in ugotavljanje uspešnosti zastavljenih ciljev zastavljenih ukrepov oziroma implementacije in sprememb zakonov ter podzakonskih aktov.
Prav tako je Vlada RS 3. 10. 2013 sprejela Enotni dokument za boljše zakonodajno in poslovno okolje ter dvig konkurenčnosti, ki razvršča ukrepe na 16 različnih področij in sicer: od sive ekonomije, davkov, delovnopravnega in pokojninskega področja, okolja in prostora, zdravja, odpravo administrativnih ovir, izobraževanja, specializacije, internacionalizacije, prometa, itd. Cilji so seveda različni glede na področje, določeni so roki za realizacijo in organ, ki je dolžan ukrep izvesti.
Po zadnjih spremembah je v Enotni dokument vključenih 254 ukrepov, ki so razdeljeni po posameznih področjih ter posameznih resorjih, ki so zadolženi za njihovo realizacijo. Skupno stanje realizacije vseh predvidenih 254 ukrepov je naslednje:
- realiziranih je 64 ukrepov (25 %),
- v fazi realizacije so 104 ukrepi (41 %),
- 86 ukrepov je še nerealiziranih (34 %).
Enotni dokument je trenutno v fazi prenove v smislu opredelitve prioritet glede rokov realizacije in učinkov posameznih ukrepov. Hkrati pa se pripravlja tudi novo poročilo o zadnji stopnji realizacije s strani posameznih resorjev.
Na Ministrstvu za javno upravo v sodelovanju z Ministrstvom za gospodarski razvoj in tehnologijo ter Službo vlade Republike Slovenije za zakonodajo pripravljamo uvedbo doslednega upoštevanja in priprave posledic učinkov predpisov na gospodarstvo (v letu 2015 izdelava modula, v letu 2016 implementacija). Cilj je izboljšanje procesa sprejemanja predpisov, olajšanje presoje in le-to hkrati približati tako pripravljavcem predpisov kakor tudi zainteresirani javnosti. Osrednji cilj je v letošnjem letu izdelati modul za presojo učinkov na gospodarstvo s t.i. MSP testom.
V smeri prizadevanj za dvig kakovosti in učinkovitosti na področju sodelovanja javnosti pri pripravi predpisov, se na Ministrstvu za javno upravo izvaja tudi projekt »Krepitev usposobljenosti za izvajanje presoje učinkov predpisov ter vključevanja javnosti v pripravo in izvajanje politik«. Eden izmed ciljev omenjenega projekta je dvig usposobljenosti ciljnih skupin, in sicer na podlagi pilotnih projektov, kjer se bodo pripravljavci predpisov seznanili z novimi izzivi in tujimi praksami, kako vključevati ključne deležnike v procese sprejemanja predpisov, katera so lahko tveganja, orodja za obveščanja, posvetovanje in sprejemanje odločitev. Skupaj s strokovnjaki za participatorno upravljanje bomo v letu 2015 od februarja do maja izvedli usposabljanje za pripravljavce predpisov oziroma tiste javne uslužbence, ki na kakršen koli način sodelujejo pri pripravi predpisov. Cilj je usposobiti bodoče usposobljevalce, da bodo poleg razumevanja celotnega poteka procesov vključevanja javnosti v procese odločanja usposobljeni tudi za prenos pridobljenega znanja na javne uslužbence, s poudarkom na metodah in tehnikah za prenos znanja. V maju 2015 načrtujemo tudi izvedbo nacionalne konference s sodelovanjem domačih in tujih strokovnjakov s področja participatornega upravljanja.
Nadalje intenzivno nadaljujemo z izvedbo popisov reguliranih dejavnosti in poklicev z vidika vstopnih pogojev tudi s pomočjo zunanjega izvajalca (predviden zaključek popisov april 2015). Obenem poteka tudi analiza poenostavitev in nabor ukrepov v okviru modre deregulacije. Celovit popis bo podlaga za strukturne ukrepe v zvezi s prenovo zakonodaje reguliranih dejavnosti in poklicev.
V letošnjem letu se predvideva še izvedba prenove zakonodaje popisanih regulacij iz (že potrjenih ukrepov) I. in II. paketa popisanih regulacij (skupaj 79 ukrepov).
Pojasnjujemo tudi, da smo vzpostavili spletni portal oziroma Enotno poslovno točko za zagotavljanje ažurnih podatkov o vstopnih pogojih za opravljanje posameznih dejavnosti, storitev in poklicev, ki je namenjen tujim (vsebine se prevajajo v angleški jezik) in domačim poslovnim subjektom, ki pa se bo v nadaljevanju dopolnjeval, predvsem pa bo njegova nadgradnja šla v smeri boljšega povezovanja med državnimi organi, ki si bodo delili enkrat pridobljene podatke od poslovnih subjektov, s čimer jih bomo bistveno razbremenili pri poslovanju z državo.