Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija
Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije
  ⟨ prejšnji     naslednji ⟩  

Razlastitev teritoralnih pristojnosti verskih ustanov

2595 OGLEDOV 6 KOMENTARJEV

Rimskokatoliška cerkev je državna institucija in vsaka cerkev ali drugi njen verski objekt v neki republiki je formalno država znotraj druge države in delno kratenje ustavno zajamčene ozemeljske celovitosti neke države. Tako kot so posesti veleposlaništev formalno v lasteh tistih držav, katere predstavljajo, in ne v pristojnosti države, v kateri se nahajajo, so enako tudi cerkve in drugi verski objekti države Svetega sedeža, ne glede na svojo (vsaj uradno) naravo miroljubnosti, spoštovanja in sprejemanja, v interesu in oblasti druge državne instutucije.

Zato predlagam eno od naslednjih dveh rešitev:

(1) Rimskokatoliško cerkev (ki je za razliko od protestantske smeri krščanstva državna ustanova s pristojnostmi v drugih državnih ustanovah) se skladno z neodtujljivo pravico vsakega naroda ali ljudske skupnosti do neodvisnega upravljanja s svojim ozemljem, sredstvi in infrastrukturo, razlastnini vseh teritorialnih pristojnosti, kar vključuje tudi odvzem vseh ostalih upravnih funkcij, ki jih ima RKC (kot Sveti sedež) pri nastavljanju vodstva in osebja.

V primeru neuspešnosti pri izvedbi predlagane rešitve iz prvega člena:

(2) Glede na to, da država Sveti sedež ni članica Evropske unije, kakor niti Schengena (ter da so cerkve in drugi verski objekti formalno teritorij druge državne institucije), v primeru, da se ne izvede popolna upravna in teritorialna razlastitev pristojnosti RKC, naj se cerkve in druge verske objekte, koder imajo nadzor verski vodje in osebje kot predstavniki druge državne instutucije, obravnava enako ozemlju vseh ostalih držav, ki niso članice Evropske unije ter Schengena, in vstopanje ter izstopanje iz teh objektov ter vse ostale blagovne in imovinske transferje (neobdavčeni in neprešteti cerkveni samoprispevki) nadzoruje z legitimnim državnim telesom Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za finance oziroma konkretno s policijskim in carinskim pregledom oseb in blaga pri prehajanju v te teritorialne objekte oziroma izstopanju iz njih.

Skladno z ozemeljsko celovitostjo ter še posebej zagotavljanjem načela vsestranske nepripisljivosti (neuvrstljivosti/neopredeljivosti) ne le neke suverene republike, temveč zlasti slehernega posameznika, naj se z legitimno zakonsko ureditvijo prepreči izvajanje vsakega "posvečevanja" (kot je to npr. enostranska in nerecipročna praksa pri islamu, da država, v kateri stoji džamija, velja za od islama posvečeno državo) oziroma kakršnegakoli pripisovanja Republike Slovenije katerikoli izmed verskih skupnosti, kultu, denominaciji ali katerikoli izmed oblik institucionalne integracije.

21 glasov

8 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR S studenecuros 37 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


10. 3. 2015

Odziv Ministrstva za kulturo

V Republiki Sloveniji pravno osebnost cerkva in drugih verskih skupnosti na zakonski ravni ureja Zakon o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – Odl. US, 40/12 – ZUJF in 100/13; v nadaljevanju: ZVS). V Register cerkva in drugih verskih skupnosti v Republiki Sloveniji je vpisana Katoliška Cerkev. Slednja je torej v Republiki Sloveniji registrirana cerkev in ima status pravne osebe zasebnega prava. Pravico do pridobitve lastne pravne osebnosti imajo tudi sestavni deli registriranih cerkva in drugih verskih skupnosti (npr. škofije, župnije in redovi Katoliške Cerkve). Registrirane cerkve in druge verske skupnosti in njihovi sestavni deli, ki imajo skladno s tretjim odstavkom 6. člena ZVS status pravne osebe, imajo torej pravno subjektiviteto, ki jim omogoča, da so nosilci pravic in obveznosti. Med drugim so lahko, enako kot ostale osebe zasebnega prava (npr. društva), lastniki nepremičnin v Republiki Sloveniji. V Republiki Sloveniji so lastniki verskih objektov praviloma verske skupnosti same, v konkretnem primeru torej Katoliška Cerkev oziroma njeni sestavni deli (npr. škofije, župnije) in ne, kot je navedeno v predlogu »objekti države Svetega sedeža«. Ugotavljamo, da navedba v predlogu izhaja iz napačnih predpostavk.

Glede imenovanja in razreševanja vodstva verske skupnosti oziroma predloga po odvzemu vseh ostalih upravnih funkcij, ki jih ima RKC (kot Sveti sedež) pri nastavljanju vodstva in osebja, pojasnjujemo naslednje. V Republiki Sloveniji je avtonomija oziroma svoboda delovanja verskih skupnosti ustavno zagotovljena (drugi odstavek 7. člena Ustave RS). Kot izhaja iz 105. točke obrazložitve ustavnosodne odločbe št. U-I-92/07 (Uradni list RS, št. 46/10, v nadaljevanju: ustavnosodna odločba) je načelo svobodnega delovanja verskih skupnosti ena od treh sestavin širše pojmovanega načela o ločenosti države in verskih skupnosti. Pomeni zaščito delovanja verskih skupnosti pred posegi države, torej jamstvo samostojnosti verskih skupnosti v njihovih notranjih zadevah. Iz 106. točke obrazložitve ustavnosodne odločbe pa izhaja, da avtonomija verskim skupnostim zagotavlja zlasti svobodo njihovega ustanavljanja, organiziranja, izvajanja verskih obredov ter udejanjanja drugih verskih zadev. To pomeni, da se svobodno organizirajo in samostojno odločajo o svojem notranjem ustroju, sestavi, internih pristojnostih, delovanju organov, o imenovanju in nalogah svojih duhovnikov ter drugih predstavnikov, o pravicah in dolžnostih svojih pripadnikov, povezanih z uresničevanjem vere, ter o povezovanju z drugimi organizacijami ali verskimi skupnostmi. Svoboda delovanja jim je zagotovljena ne samo v zasebnem delovanju in v zasebnih prostorih, ampak tudi v javnem življenju. Pravica, da se verske skupnosti notranje organizirajo po svojih pravilih in da neodvisno in avtonomno opravljajo svoje poslanstvo, jih ne odvezuje dolžnosti, da delujejo v skladu s pravnim redom Republike Slovenije. Da je imenovanje in razreševanje vodstva verske skupnosti tipično notranja zadeva verske skupnosti, ki ne presega polja njene z Ustavo RS zagotovljene avtonomije, država pa (glede na načelo o ločenosti države in verskih skupnosti iz prvega odstavka 7. člena Ustave RS) na to področje ne sme posegati, je odločilo tudi Ustavno sodišče, in sicer v sklepu št. Up-2229/08 z dne 28. 5. 2009 (Uradni list RS, št. 43/09). Poseganje države na področje imenovanja vodstva verske skupnosti bi torej pomenilo nedopusten poseg v avtonomijo verskih skupnosti in s tem kršitev Ustave RS.

V zvezi s predlogom, »naj se z legitimno zakonsko ureditvijo prepreči izvajanje vsakega »posvečevanja« […] oziroma kakršnegakoli pripisovanja Republike Slovenije katerikoli izmed verskih skupnosti« navajamo, da v Republiki Sloveniji velja ločitev države in verskih skupnosti. Načelo o ločenosti države in verskih skupnosti je vsebovano v 7. členu Ustave RS. Iz obrazložitve Osnutka Ustave z dne 29. 10. 1990 izhaja utemeljitev prvega zapisa o načelu ločenosti. Z njim se poudari, »… da cerkev ne more opravljati funkcij, ki so pridržane državi oziroma državnim organom (kot so npr. sklepanje zakonskih zvez, vodenje matičnih knjig, izdajanje javnih listin itd.). S tem pa se ne omejuje dejavnosti cerkve na nekaterih področjih, npr. na področju karitativne dejavnosti, izobraževanja itd., kjer lahko cerkev ob enakih pogojih kot državljani opravlja te dejavnosti. To tudi ne preprečuje vključevanja nekaterih institucij cerkve v razne javne institucije, npr. vključevanje teoloških fakultet v univerze, seveda ob upoštevanju zakonodaje na ustreznih področjih«. Kot je razvidno iz 98. točke obrazložitve ustavnosodne odločbe se je Ustavno sodišče do načela o ločenosti še izčrpneje opredelilo v mnenju št. Rm-1/02. Kot njegovo posebej bistveno sestavino je poudarilo nevtralnost države do vseh verskih in drugih prepričanj. To državi prepoveduje poistovetenje s katerim koli izmed njih in vzpostavitev državne vere, pa tudi spodbujanje ali prepovedovanje ideoloških nazorov. Ocenilo je, da načelo o ločenosti, vključeno v demokratično ureditev (1. člen Ustave RS), ki varuje človekove pravice in temeljne svoboščine (prvi odstavek 5. člena Ustave RS), zagotavlja verskim skupnostim popolnoma svobodno delovanje na njihovem verskem (duhovnem) področju. Preprečuje vsakršno širitev državnih pristojnosti na zadeve, ki so izključno verske narave ali ki sodijo v notranje zadeve verskih skupnosti. Na področjih, na katerih delovanje verskih skupnosti posega v pristojnosti države, pa je svoboda delovanja verskih skupnosti kot sestavni del načela o ločenosti države in verskih skupnosti omejena s suverenostjo države. Verskim skupnostim ne preprečuje opravljanja dejavnosti na različnih področjih družbenega življenja (npr. vzgojne, karitativne, socialne, zdravstvene, gospodarske dejavnosti). Zaradi načela suverenosti (notranja državna suverenost) le država določa meje, do katerih je opravljanje nalog iz državne pristojnosti mogoče prepustiti zasebni sferi in pod kakšnimi pogoji.

V skladu z navedenim menimo, da predlog izhaja iz napačnih predpostavk in je kot tak neutemeljen.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 11. 1. 2015 | 10:54:43

Razlastitev teritoralnih pristojnosti verskih ustanov

Rimskokatoliška cerkev je državna institucija in vsaka cerkev ali drugi njen verski objekt v neki republiki je formalno država znotraj države in kršitev ustavno zajamčene ozemeljske celovitosti neke države. Tako kot so posesti veleposlaništev formalno v lasteh tistih držav, katere predstavljajo, in ne v pristojnosti države, v kateri se nahajajo, so enako tudi cerkve in drugi verski objekti države Svetega sedeža, ne glede na svojo (vsaj uradno) naravo miroljubnosti, spoštovanja in sprejemanja, v interesu in oblasti druge državne formacije.

Zato predlagam eno od dveh naslednjih rešitev:

(1) Rimskokatoliško cerkev (ki je za razliko od protestantske smeri krščanstva državna ustanova s pristojnostmi v drugih državnih ustanovah) se skladno z neodtujljivo pravico vsakega naroda ali ljudske skupnosti do neodvisnega upravljanja s svojim ozemljem, sredstvi in infrastrukturo, razlastnini vseh teritorialnih pristojnosti, kar vključuje tudi odvzem vseh ostalih upravnih funkcij, ki jih ima RKC (kot Sveti sedež) pri nastavljanju vodstva in osebja.

V primeru neuspešnosti pri izvedbi predlagane rešitve iz prvega člena:

(2) Glede na to da Sveti sedež ni član Evropske unije, kakor niti Schengena (ter da so cerkve in drugi verski objekti formalno teritorij druge državne institucije), v primeru, da se ne izvede popolna upravna in teritorialna razlastitev pristojnosti RKC, naj se cerkve in druge verske objekte, koder imajo nadzor verski vodje in osebje kot predstavniki druge državne instutucije, obravnava enako ozemlju vseh ostalih držav, ki niso članice Evropske unije ter Schengena, in vstopanje ter izstopanje iz teh objektov ter vse ostale blagovne in imovinske transferje (neobdavčeni in neprešteti cerkveni samoprispevki) nadzoruje z legitimnim državnim telesom Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za finance oziroma konkretno s policijskim in carinskim pregledom oseb in blaga pri prehajanju v te teritorialne objekte oziroma izstopanju iz njih.

Verzija predloga z dne, 12. 1. 2015 | 18:06:26

Razlastitev teritoralnih pristojnosti verskih ustanov

Rimskokatoliška cerkev je državna institucija in vsaka cerkev ali drugi njen verski objekt v neki republiki je formalno država znotraj države in kršitev ustavno zajamčene ozemeljske celovitosti neke države. Tako kot so posesti veleposlaništev formalno v lasteh tistih držav, katere predstavljajo, in ne v pristojnosti države, v kateri se nahajajo, so enako tudi cerkve in drugi verski objekti države Svetega sedeža, ne glede na svojo (vsaj uradno) naravo miroljubnosti, spoštovanja in sprejemanja, v interesu in oblasti druge državne formacije.

Zato predlagam eno od dveh naslednjih rešitev:

(1) Rimskokatoliško cerkev (ki je za razliko od protestantske smeri krščanstva državna ustanova s pristojnostmi v drugih državnih ustanovah) se skladno z neodtujljivo pravico vsakega naroda ali ljudske skupnosti do neodvisnega upravljanja s svojim ozemljem, sredstvi in infrastrukturo, razlastnini vseh teritorialnih pristojnosti, kar vključuje tudi odvzem vseh ostalih upravnih funkcij, ki jih ima RKC (kot Sveti sedež) pri nastavljanju vodstva in osebja.

V primeru neuspešnosti pri izvedbi predlagane rešitve iz prvega člena:

(2) Glede na to, da država Sveti sedež ni članica Evropske unije, kakor niti Schengena (ter da so cerkve in drugi verski objekti formalno teritorij druge državne institucije), v primeru, da se ne izvede popolna upravna in teritorialna razlastitev pristojnosti RKC, naj se cerkve in druge verske objekte, koder imajo nadzor verski vodje in osebje kot predstavniki druge državne instutucije, obravnava enako ozemlju vseh ostalih držav, ki niso članice Evropske unije ter Schengena, in vstopanje ter izstopanje iz teh objektov ter vse ostale blagovne in imovinske transferje (neobdavčeni in neprešteti cerkveni samoprispevki) nadzoruje z legitimnim državnim telesom Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za finance oziroma konkretno s policijskim in carinskim pregledom oseb in blaga pri prehajanju v te teritorialne objekte oziroma izstopanju iz njih.

Verzija predloga z dne, 12. 1. 2015 | 18:07:47

Razlastitev teritoralnih pristojnosti verskih ustanov

Rimskokatoliška cerkev je državna institucija in vsaka cerkev ali drugi njen verski objekt v neki republiki je formalno država znotraj druge in delno kratenje ustavno zajamčene ozemeljske celovitosti neke države. Tako kot so posesti veleposlaništev formalno v lasteh tistih držav, katere predstavljajo, in ne v pristojnosti države, v kateri se nahajajo, so enako tudi cerkve in drugi verski objekti države Svetega sedeža, ne glede na svojo (vsaj uradno) naravo miroljubnosti, spoštovanja in sprejemanja, v interesu in oblasti druge državne instutucije.

Skladno z ozemeljsko ce

Zato predlagam eno od naslednjih dveh rešitev:

(1) Rimskokatoliško cerkev (ki je za razliko od protestantske smeri krščanstva državna ustanova s pristojnostmi v drugih državnih ustanovah) se skladno z neodtujljivo pravico vsakega naroda ali ljudske skupnosti do neodvisnega upravljanja s svojim ozemljem, sredstvi in infrastrukturo, razlastnini vseh teritorialnih pristojnosti, kar vključuje tudi odvzem vseh ostalih upravnih funkcij, ki jih ima RKC (kot Sveti sedež) pri nastavljanju vodstva in osebja.

V primeru neuspešnosti pri izvedbi predlagane rešitve iz prvega člena:

(2) Glede na to, da država Sveti sedež ni članica Evropske unije, kakor niti Schengena (ter da so cerkve in drugi verski objekti formalno teritorij druge državne institucije), v primeru, da se ne izvede popolna upravna in teritorialna razlastitev pristojnosti RKC, naj se cerkve in druge verske objekte, koder imajo nadzor verski vodje in osebje kot predstavniki druge državne instutucije, obravnava enako ozemlju vseh ostalih držav, ki niso članice Evropske unije ter Schengena, in vstopanje ter izstopanje iz teh objektov ter vse ostale blagovne in imovinske transferje (neobdavčeni in neprešteti cerkveni samoprispevki) nadzoruje z legitimnim državnim telesom Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za finance oziroma konkretno s policijskim in carinskim pregledom oseb in blaga pri prehajanju v te teritorialne objekte oziroma izstopanju iz njih.

Zato predlagam eno od naslednjih dveh rešitev:

(1) Rimskokatoliško cerkev (ki je za razliko od protestantske smeri krščanstva državna ustanova s pristojnostmi v drugih državnih ustanovah) se skladno z neodtujljivo pravico vsakega naroda ali ljudske skupnosti do neodvisnega upravljanja s svojim ozemljem, sredstvi in infrastrukturo, razlastnini vseh teritorialnih pristojnosti, kar vključuje tudi odvzem vseh ostalih upravnih funkcij, ki jih ima RKC (kot Sveti sedež) pri nastavljanju vodstva in osebja.

V primeru neuspešnosti pri izvedbi predlagane rešitve iz prvega člena:

(2) Glede na to, da država Sveti sedež ni članica Evropske unije, kakor niti Schengena (ter da so cerkve in drugi verski objekti formalno teritorij druge državne institucije), v primeru, da se ne izvede popolna upravna in teritorialna razlastitev pristojnosti RKC, naj se cerkve in druge verske objekte, koder imajo nadzor verski vodje in osebje kot predstavniki druge državne instutucije, obravnava enako ozemlju vseh ostalih držav, ki niso članice Evropske unije ter Schengena, in vstopanje ter izstopanje iz teh objektov ter vse ostale blagovne in imovinske transferje (neobdavčeni in neprešteti cerkveni samoprispevki) nadzoruje z legitimnim državnim telesom Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za finance oziroma konkretno s policijskim in carinskim pregledom oseb in blaga pri prehajanju v te teritorialne objekte oziroma izstopanju iz njih.

Zato predlagam eno od naslednjih dveh rešitev:

(1) Rimskokatoliško cerkev (ki je za razliko od protestantske smeri krščanstva državna ustanova s pristojnostmi v drugih državnih ustanovah) se skladno z neodtujljivo pravico vsakega naroda ali ljudske skupnosti do neodvisnega upravljanja s svojim ozemljem, sredstvi in infrastrukturo, razlastnini vseh teritorialnih pristojnosti, kar vključuje tudi odvzem vseh ostalih upravnih funkcij, ki jih ima RKC (kot Sveti sedež) pri nastavljanju vodstva in osebja.

V primeru neuspešnosti pri izvedbi predlagane rešitve iz prvega člena:

(2) Glede na to, da država Sveti sedež ni članica Evropske unije, kakor niti Schengena (ter da so cerkve in drugi verski objekti formalno teritorij druge državne institucije), v primeru, da se ne izvede popolna upravna in teritorialna razlastitev pristojnosti RKC, naj se cerkve in druge verske objekte, koder imajo nadzor verski vodje in osebje kot predstavniki druge državne instutucije, obravnava enako ozemlju vseh ostalih držav, ki niso članice Evropske unije ter Schengena, in vstopanje ter izstopanje iz teh objektov ter vse ostale blagovne in imovinske transferje (neobdavčeni in neprešteti cerkveni samoprispevki) nadzoruje z legitimnim državnim telesom Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za finance oziroma konkretno s policijskim in carinskim pregledom oseb in blaga pri prehajanju v te teritorialne objekte oziroma izstopanju iz njih.

Zato predlagam eno od naslednjih dveh rešitev:

(1) Rimskokatoliško cerkev (ki je za razliko od protestantske smeri krščanstva državna ustanova s pristojnostmi v drugih državnih ustanovah) se skladno z neodtujljivo pravico vsakega naroda ali ljudske skupnosti do neodvisnega upravljanja s svojim ozemljem, sredstvi in infrastrukturo, razlastnini vseh teritorialnih pristojnosti, kar vključuje tudi odvzem vseh ostalih upravnih funkcij, ki jih ima RKC (kot Sveti sedež) pri nastavljanju vodstva in osebja.

V primeru neuspešnosti pri izvedbi predlagane rešitve iz prvega člena:

(2) Glede na to, da država Sveti sedež ni članica Evropske unije, kakor niti Schengena (ter da so cerkve in drugi verski objekti formalno teritorij druge državne institucije), v primeru, da se ne izvede popolna upravna in teritorialna razlastitev pristojnosti RKC, naj se cerkve in druge verske objekte, koder imajo nadzor verski vodje in osebje kot predstavniki druge državne instutucije, obravnava enako ozemlju vseh ostalih držav, ki niso članice Evropske unije ter Schengena, in vstopanje ter izstopanje iz teh objektov ter vse ostale blagovne in imovinske transferje (neobdavčeni in neprešteti cerkveni samoprispevki) nadzoruje z legitimnim državnim telesom Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za finance oziroma konkretno s policijskim in carinskim pregledom oseb in blaga pri prehajanju v te teritorialne objekte oziroma izstopanju iz njih.

Zato predlagam eno od naslednjih dveh rešitev:

(1) Rimskokatoliško cerkev (ki je za razliko od protestantske smeri krščanstva državna ustanova s pristojnostmi v drugih državnih ustanovah) se skladno z neodtujljivo pravico vsakega naroda ali ljudske skupnosti do neodvisnega upravljanja s svojim ozemljem, sredstvi in infrastrukturo, razlastnini vseh teritorialnih pristojnosti, kar vključuje tudi odvzem vseh ostalih upravnih funkcij, ki jih ima RKC (kot Sveti sedež) pri nastavljanju vodstva in osebja.

V primeru neuspešnosti pri izvedbi predlagane rešitve iz prvega člena:

(2) Glede na to, da država Sveti sedež ni članica Evropske unije, kakor niti Schengena (ter da so cerkve in drugi verski objekti formalno teritorij druge državne institucije), v primeru, da se ne izvede popolna upravna in teritorialna razlastitev pristojnosti RKC, naj se cerkve in druge verske objekte, koder imajo nadzor verski vodje in osebje kot predstavniki druge državne instutucije, obravnava enako ozemlju vseh ostalih držav, ki niso članice Evropske unije ter Schengena, in vstopanje ter izstopanje iz teh objektov ter vse ostale blagovne in imovinske transferje (neobdavčeni in neprešteti cerkveni samoprispevki) nadzoruje z legitimnim državnim telesom Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za finance oziroma konkretno s policijskim in carinskim pregledom oseb in blaga pri prehajanju v te teritorialne objekte oziroma izstopanju iz njih.

Zato predlagam eno od naslednjih dveh rešitev:

(1) Rimskokatoliško cerkev (ki je za razliko od protestantske smeri krščanstva državna ustanova s pristojnostmi v drugih državnih ustanovah) se skladno z neodtujljivo pravico vsakega naroda ali ljudske skupnosti do neodvisnega upravljanja s svojim ozemljem, sredstvi in infrastrukturo, razlastnini vseh teritorialnih pristojnosti, kar vključuje tudi odvzem vseh ostalih upravnih funkcij, ki jih ima RKC (kot Sveti sedež) pri nastavljanju vodstva in osebja.

V primeru neuspešnosti pri izvedbi predlagane rešitve iz prvega člena:

(2) Glede na to, da država Sveti sedež ni članica Evropske unije, kakor niti Schengena (ter da so cerkve in drugi verski objekti formalno teritorij druge državne institucije), v primeru, da se ne izvede popolna upravna in teritorialna razlastitev pristojnosti RKC, naj se cerkve in druge verske objekte, koder imajo nadzor verski vodje in osebje kot predstavniki druge državne instutucije, obravnava enako ozemlju vseh ostalih držav, ki niso članice Evropske unije ter Schengena, in vstopanje ter izstopanje iz teh objektov ter vse ostale blagovne in imovinske transferje (neobdavčeni in neprešteti cerkveni samoprispevki) nadzoruje z legitimnim državnim telesom Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za finance oziroma konkretno s policijskim in carinskim pregledom oseb in blaga pri prehajanju v te teritorialne objekte oziroma izstopanju iz njih.

Skladno z ozemeljsko celovitostjo ter še posebej zagotavljanjem načela vsestranske nepripisljivosti (neuvrstljivosti, neopredeljivosti) ne le neke suverene republike, temveč zlasti slehernega posameznika, naj se z legitimno zakonsko ureditvijo prepreči izvajanje vsakega "posvečevanja" (kot je to npr. enostranska in nerecipročna praksa pri islamu, da država, v kateri stoji džamija, velja za od islama posvečeno državo) oziroma kakršnegakoli pripisovanja katerikoli izmed verskih skupnosti, kultu, denominaciji ali katerikoli izmed oblik institucionalne integracije.

Verzija predloga z dne, 12. 1. 2015 | 18:35:45

Razlastitev teritoralnih pristojnosti verskih ustanov

Rimskokatoliška cerkev je državna institucija in vsaka cerkev ali drugi njen verski objekt v neki republiki je formalno država znotraj druge in delno kratenje ustavno zajamčene ozemeljske celovitosti neke države. Tako kot so posesti veleposlaništev formalno v lasteh tistih držav, katere predstavljajo, in ne v pristojnosti države, v kateri se nahajajo, so enako tudi cerkve in drugi verski objekti države Svetega sedeža, ne glede na svojo (vsaj uradno) naravo miroljubnosti, spoštovanja in sprejemanja, v interesu in oblasti druge državne instutucije.

Zato predlagam eno od naslednjih dveh rešitev:

(1) Rimskokatoliško cerkev (ki je za razliko od protestantske smeri krščanstva državna ustanova s pristojnostmi v drugih državnih ustanovah) se skladno z neodtujljivo pravico vsakega naroda ali ljudske skupnosti do neodvisnega upravljanja s svojim ozemljem, sredstvi in infrastrukturo, razlastnini vseh teritorialnih pristojnosti, kar vključuje tudi odvzem vseh ostalih upravnih funkcij, ki jih ima RKC (kot Sveti sedež) pri nastavljanju vodstva in osebja.

V primeru neuspešnosti pri izvedbi predlagane rešitve iz prvega člena:

(2) Glede na to, da država Sveti sedež ni članica Evropske unije, kakor niti Schengena (ter da so cerkve in drugi verski objekti formalno teritorij druge državne institucije), v primeru, da se ne izvede popolna upravna in teritorialna razlastitev pristojnosti RKC, naj se cerkve in druge verske objekte, koder imajo nadzor verski vodje in osebje kot predstavniki druge državne instutucije, obravnava enako ozemlju vseh ostalih držav, ki niso članice Evropske unije ter Schengena, in vstopanje ter izstopanje iz teh objektov ter vse ostale blagovne in imovinske transferje (neobdavčeni in neprešteti cerkveni samoprispevki) nadzoruje z legitimnim državnim telesom Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za finance oziroma konkretno s policijskim in carinskim pregledom oseb in blaga pri prehajanju v te teritorialne objekte oziroma izstopanju iz njih.

Skladno z ozemeljsko celovitostjo ter še posebej zagotavljanjem načela vsestranske nepripisljivosti (neuvrstljivosti/neopredeljivosti) ne le neke suverene republike, temveč zlasti slehernega posameznika, naj se z legitimno zakonsko ureditvijo prepreči izvajanje vsakega "posvečevanja" (kot je to npr. enostranska in nerecipročna praksa pri islamu, da država, v kateri stoji džamija, velja za od islama posvečeno državo) oziroma kakršnegakoli pripisovanja katerikoli izmed verskih skupnosti, kultu, denominaciji ali katerikoli izmed oblik institucionalne integracije.

Verzija predloga z dne, 12. 1. 2015 | 18:42:03

Razlastitev teritoralnih pristojnosti verskih ustanov

Rimskokatoliška cerkev je državna institucija in vsaka cerkev ali drugi njen verski objekt v neki republiki je formalno država znotraj druge države in delno kratenje ustavno zajamčene ozemeljske celovitosti neke države. Tako kot so posesti veleposlaništev formalno v lasteh tistih držav, katere predstavljajo, in ne v pristojnosti države, v kateri se nahajajo, so enako tudi cerkve in drugi verski objekti države Svetega sedeža, ne glede na svojo (vsaj uradno) naravo miroljubnosti, spoštovanja in sprejemanja, v interesu in oblasti druge državne instutucije.

Zato predlagam eno od naslednjih dveh rešitev:

(1) Rimskokatoliško cerkev (ki je za razliko od protestantske smeri krščanstva državna ustanova s pristojnostmi v drugih državnih ustanovah) se skladno z neodtujljivo pravico vsakega naroda ali ljudske skupnosti do neodvisnega upravljanja s svojim ozemljem, sredstvi in infrastrukturo, razlastnini vseh teritorialnih pristojnosti, kar vključuje tudi odvzem vseh ostalih upravnih funkcij, ki jih ima RKC (kot Sveti sedež) pri nastavljanju vodstva in osebja.

V primeru neuspešnosti pri izvedbi predlagane rešitve iz prvega člena:

(2) Glede na to, da država Sveti sedež ni članica Evropske unije, kakor niti Schengena (ter da so cerkve in drugi verski objekti formalno teritorij druge državne institucije), v primeru, da se ne izvede popolna upravna in teritorialna razlastitev pristojnosti RKC, naj se cerkve in druge verske objekte, koder imajo nadzor verski vodje in osebje kot predstavniki druge državne instutucije, obravnava enako ozemlju vseh ostalih držav, ki niso članice Evropske unije ter Schengena, in vstopanje ter izstopanje iz teh objektov ter vse ostale blagovne in imovinske transferje (neobdavčeni in neprešteti cerkveni samoprispevki) nadzoruje z legitimnim državnim telesom Ministrstva za notranje zadeve ter Ministrstva za finance oziroma konkretno s policijskim in carinskim pregledom oseb in blaga pri prehajanju v te teritorialne objekte oziroma izstopanju iz njih.

Skladno z ozemeljsko celovitostjo ter še posebej zagotavljanjem načela vsestranske nepripisljivosti (neuvrstljivosti/neopredeljivosti) ne le neke suverene republike, temveč zlasti slehernega posameznika, naj se z legitimno zakonsko ureditvijo prepreči izvajanje vsakega "posvečevanja" (kot je to npr. enostranska in nerecipročna praksa pri islamu, da država, v kateri stoji džamija, velja za od islama posvečeno državo) oziroma kakršnegakoli pripisovanja katerikoli izmed verskih skupnosti, kultu, denominaciji ali katerikoli izmed oblik institucionalne integracije.

Komentarji




Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljšavo njegovih funkcionalnosti?
Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladiping@govpong.si