13. 4. 2021
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Uvodoma pojasnjujemo, da ministrstvo ni pristojno dajati pravnih nasvetov strankam v konkretnih postopkih niti podajati obvezujočih pravnih mnenj. Kot upravni organ podaja pojasnila v zvezi z zakonsko ureditvijo preprečevanja dela in zaposlovanja na črno ter oblikuje neobvezujoča pravna mnenja oziroma strokovna stališča z vidika ureditve v Zakonu o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno (v nadaljevanju: ZPDZC-1; Uradni list RS, št. 32/14, 47/15 – ZZSDT in 43/19). Nadzor in ugotavljanje kršitev na tem področju izvajajo pristojni organi po zakonu, ki ureja preprečevanje dela in zaposlovanja na črno.
Kot odgovor na predlog glede spremembe zakonodaje izpostavljamo, da je splošno delovnopravno izhodišče, iz katerega izhajamo na ministrstvu, da mora za zakonito opravljanje dela obstajati pravna podlaga, na podlagi katere se takšno delo lahko tudi opravlja. Pri izbiri pravne podlage za delo oziroma izvajanje dejavnosti je potrebno upoštevati naravo dela oziroma dejavnosti. Hkrati pa je potrebno upoštevati tudi (specifične) pogoje za opravljanje določenega dela oziroma dejavnosti.
Z vidika splošne delovnopravne ureditve v Zakonu o delovnih razmerjih (v nadaljevanju: ZDR-1; Uradni list RS, št. 21/13, 78/13 – popr., 47/15 – ZZSDT, 33/16 – PZ-F, 52/16, 15/17 – odl. US, 22/19 – ZPosS in 81/19) pojasnjujemo, da ZDR-1 ne ureja vseh pravnih razmerij, v katerih ena oseba za drugo opravlja določeno delo, ampak le tista, ki jih je mogoče opredeliti kot delovna razmerja. Splošna delovna zakonodaja je torej jasna in v primerih, ko so podani elementi delovnega razmerja, ne dopušča svobodne izbire delodajalcev in delavcev o podlagi za opravljanje dela.
V kolikor pa elementi delovnega razmerja niso podani, slovenska zakonodaja dopušča druge oblike za opravljanje dela. Delo se lahko opravlja npr. na podlagi pogodb civilnega prava (pogodba o delu, avtorska pogodba), opravljanje dejavnosti v okviru gospodarskih subjektov (npr. s.p…), delo pa se pod določenimi pogoji, urejenimi v ZPDZC-1, lahko opravlja tudi v obliki osebnega dopolnilnega dela, kratkotrajnega dela, sorodstvene pomoči…, obstaja tudi možnost opravljanja občasnega ali začasnega dela dijakov in študentov, začasnega in občasnega dela upokojencev idr.
Delo na črno je prepovedano po ZPDZC-1, in sicer se po 3. členu tega zakona za delo na črno šteje opravljanje dejavnosti ali dela, kadar:
- pravna oseba ali tuj pravni subjekt, ki je pravna oseba, opravlja dejavnost, ki ni določena v ustanovitvenem aktu, ali če nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje dejavnosti, določene v ustanovitvenem aktu;
- samozaposlena oseba ali tuj pravni subjekt, ki je samozaposlena oseba, opravlja dejavnost, ki ni vpisana v register, ali nima z zakonom predpisanih listin o izpolnjevanju pogojev za opravljanje te dejavnosti;
- pravna oseba, tuj pravni subjekt ali samozaposlena oseba opravlja dejavnost kljub prepovedi opravljanja dejavnosti;
- tuj pravni subjekt opravlja dejavnost v Republiki Sloveniji brez registrirane podružnice ali brez predpisanega dovoljenja;
- pravni subjekt, ki ima sedež v državni članici Evropske unije, Evropskem gospodarskem prostoru ali Švicarski konfederaciji, ne opravlja dejavnosti storitev v skladu z zakonom, ki ureja storitve na notranjem trgu;
- posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakon.
V kolikor posameznik opravlja dejavnost ali delo in ni vpisan ali nima priglašenega dela, kakor to določa ta ali drugi zakon, torej nima zakonite pravne podlage za opravljanje dela oziroma dejavnosti po šesti alineji 3. člena ZPDZC-1; v takem primeru gre za delo na črno.
ZPDZC-1 v 18. členu opredeljuje nadzorne organe, ki skladno s svojimi pooblastili po tem zakonu in po posebnih zakonih nadzorujejo, odkrivajo, vodijo postopek in odločajo o prekršku v primeru kršitve določil ZPDZC-1. V 19. členu ZPDZC-1 pa je določen postopek nadzora.
Za nadzor in odkrivanje prekrškov na področju dela na črno, ki se nanaša na pravne osebe, tuje pravne subjekte, samozaposlene osebe in posameznike, zaposlovanja na črno, omogočanja dela na črno ter nedovoljenega oglaševanja v delu, ki se nanaša na posameznike ter za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku je pristojna Finančna uprava Republike Slovenije.
Za nadzor in odkrivanje prekrškov na področju dela na črno, ki se nanaša na pravne osebe, tuje pravne subjekte, samozaposlene osebe in posameznike, omogočanja dela na črno, v delu, ki se nanaša na pravne osebe, tuje pravne subjekte in samozaposlene osebe, in nedovoljenega oglaševanja v delu, ki se nanaša na pravne osebe, tuje pravne subjekte in samozaposlene osebe, ter za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku je pristojen Tržni inšpektorat Republike Slovenije.
Za nadzor in odkrivanje prekrškov na področju nedovoljenega oglaševanja, ki zajemajo primere, ko delodajalec objavi potrebo po delavcu za delo, ki ni vezano na njegovo registrirano ali priglašeno dejavnost, ter za vodenje in odločanje v prekrškovnem postopku je pristojen Inšpektorat Republike Slovenije za delo.
Za nadzor nad kršitvami, ki se nanašajo na izpolnjevanje posebnih pogojev za opravljanje dejavnosti, so pristojni nadzorni organi s področja prometa, kmetijstva in okolja, gozdarstva, energetike in prostora, zdravja, šolstva in športa ter notranjih zadev.
Drugi nadzorni organi, ki niso nadzorni organi, navedeni v prvem in drugem odstavku 18. člena ZPDZC-1, in ki pri opravljanju nalog inšpekcijskega nadzora na podlagi svojih predpisov ugotovijo kršitve ZPDZC-1, preverijo dejansko stanje in o ugotovitvah sestavijo zapisnik, ki ga pošljejo pristojnemu nadzornemu organu.
Nadzorni organi imajo po zakonu na področju, ki ga nadzorujejo, pristojnost izdati odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti ali dela na črno v primeru ugotovljene kršitve iz 3. člena ZPDZC-1 (delo na črno) in v primeru kršitve prepovedi zaposlovanja na črno.
Glede na zgoraj navedeno ocenjujemo, da so veljavni predpisi na področju preprečevanja dela na črno jasni. V kolikor se v konkretnem primeru zazna nepravilnosti, je o tem potrebno seznaniti pristojne nadzorne organe, da bodo lahko ukrepali skladno s svojimi pristojnostmi.