Vrnitev dohodnine z obrestmi

Odziv Ministrstva za finance

Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v koledarskem letu. V 123. členu ZDoh-2 je določena obveznost plačevanja dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo na letni ravni. Med letom plačana dohodnina se šteje za akontacijo dohodnine. V skladu z 278. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16 in 69/17, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) akontacijo dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo na letni ravni, izračuna plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja, davčni zavezanec sam v davčnem obračunu in davčni organ v odločbi. Davčne osnove in stopnje, od katerih se izračuna in plača akontacija dohodnine, so določene v ZDoh-2. Akontacija se načeloma plača ob izplačilu posameznega dohodka. V največ primerih opravi plačilo akontacije dohodnine za davčnega zavezanca plačnik davka (to je izplačevalec dohodka) v obračunu davčnega odtegljaja (npr. akontacijo dohodnine od plače obračuna in plača delodajalec, ki je izplačal plačo). Rok za izračun ter odtegnitev davčnega odtegljaja je ob obračunu dohodka, rok za plačilo pa najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka. Namen akontiranja dohodnine med letom je, da se celotna letna obveznost porazdeli in plača že med letom, kar je tudi manj obremenjujoče z vidika zmožnosti plačila zavezancev, ter da se akontacija čim bolj približa letni obveznosti iz naslova dohodnine. Odmera in poračun dohodnine se za posamezno davčno leto opravita po preteku leta, z odločbo davčnega organa. Dohodki, od katerih je bila med letom plačana akontacija dohodnine, se vštevajo v letno davčno osnovo, pri čemer se med letom plačane akontacije dohodnine odštejejo od odmerjene dohodnine na letni ravni. Poračun dohodnine na letni ravni se opravi z doplačilom davčnega zavezanca v primeru, ko je znesek odmerjene dohodnine večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine ali z vračilom razlike dohodnine davčnemu zavezancu v primeru, ko je znesek odmerjene dohodnine manjši od med letom plačane akontacije dohodnine.

Skladno z ZDavP-2 pripadajo zavezancu za davek v primeru neupravičeno odmerjenega oziroma preveč odmerjenega in plačanega davka obresti od dneva plačila davka, v primeru neupravičene zavrnjene zahteve za vračilo davka pa od poteka 30 dnevnega roka po vročitvi odločbe, s katero je bila zavezancu za davek neupravičeno zavrnjena zahteva za vračilo davka. Prav tako je določeno, da davčnemu zavezancu od preveč plačane dohodnine ali neupravičeno odmerjene in plačane dohodnine pripadajo obresti od 30. dneva po dnevu vročitve odločbe o odmeri dohodnine, s katero je bilo prvič odločeno o davčni obveznosti iz naslova dohodnine. Če je bila dohodnina plačana po poteku roka za plačilo, davčnemu zavezancu od preveč plačane ali neupravičeno odmerjene in plačane dohodnine pripadajo obresti od dneva plačila.

Na končno davčno obveznost davčnih zavezancev vplivajo tudi olajšave, s katerimi lahko davčni zavezanci znižajo letno davčno osnovo za odmero dohodnine, in stopnje. V smislu zgoraj navedenih določb ZDavP-2 pripadajo davčnemu zavezancu obresti, ki jih dolguje davčni organ za neupravičeno odmerjen oziroma preveč odmerjen davek. V primeru doplačila oziroma vračila razlike dohodnine gre dejansko za poračun preveč oziroma premalo plačanega davka, zato davčnemu zavezancu ne pripadajo obresti. Pojasnjujemo, da se obresti nanašajo na davek in ne na način plačevanja davka v obliki akontacij, poleg tega se tudi ne obračunajo pri doplačilu dohodnine.

Glede na navedeno menimo, da predlog, da se dohodnina vrne z obrestmi, ki prično teči naslednji dan po plačilu akontacije dohodnine do vključno dneva vračila dohodnine, ni sprejemljiv.