Vrnitev dohodnine z obrestmi

4833 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Dostikrat je tako, da moramo zavezanci na vračilo dohodnine čakati nekaj manj kot dve leti od dneva plačila akontacije dohodnine. Ta akontacija dohodnine bi nam v tistem času prišla prav za plačilo raznih stroškov, vendar nam ta denar po sedanji ureditvi ni na voljo. S tem pa brezobrestno kreditiramo državo. Nekateri celo vzamejo kredit na bankah, da premostijo izgubo tega denarja, kar pa ni poceni.

Zaradi navedenega predlagam Vladi Republike Slovenije spremembo 123. člena ZDoh-2, in sicer se doda 5. odstavek, v katerega se zapiše vrnitev dohodnine z obrestmi. Obresti naj prično teči naslednji dan po plačilu akontacije dohodnine do vključno dneva vračila dohodnine.

V sedanji obliki piše v 123. členu sledeče:

123. člen (odmera in poračun dohodnine na letni ravni)tt (neuradno prečiščeno besedilo) (1) Od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, dohodnino na letni ravni za zavezanca odmeri davčni organ na podlagi napovedi, ki jo vloži zavezanec. Odmera in poračun dohodnine se za posamezno davčno leto opravita po preteku leta, z odločbo davčnega organa, v rokih in na način, določen s tem zakonom in zakonom, ki ureja davčni postopek. (2) Od dohodnine, odmerjene zavezancu za posamezno davčno leto od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, se odšteje med letom plačana dohodnina od teh dohodkov. (3) Med letom plačana dohodnina se šteje za akontacijo dohodnine. (4) Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, zavezanec doplača razliko dohodnine. Če je znesek odmerjene dohodnine na letni ravni manjši od zneska med letom plačane akontacije dohodnine, se zavezancu razlika dohodnine vrne. Temu bi se dodal 5. odstavek s sledečim besedilom:

(5) Dohodnina se vrne z obrestmi, ki prično teči naslednji dan po plačilu akontacije dohodnine do vključno dneva vračila dohodnine.

Odgovor

27. 12. 2017

Odziv Ministrstva za finance

Z dohodnino so obdavčeni dohodki fizične osebe, ki so bili pridobljeni oziroma doseženi v koledarskem letu. V 123. členu ZDoh-2 je določena obveznost plačevanja dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo na letni ravni. Med letom plačana dohodnina se šteje za akontacijo dohodnine. V skladu z 278. členom Zakona o davčnem postopku (Uradni list RS, št. 13/11 – uradno prečiščeno besedilo, 32/12, 94/12, 101/13 – ZDavNepr, 111/13, 25/14 – ZFU, 40/14 – ZIN-B, 90/14, 91/15, 63/16 in 69/17, v nadaljnjem besedilu: ZDavP-2) akontacijo dohodnine od dohodkov, ki se vštevajo v letno davčno osnovo na letni ravni, izračuna plačnik davka v obračunu davčnega odtegljaja, davčni zavezanec sam v davčnem obračunu in davčni organ v odločbi. Davčne osnove in stopnje, od katerih se izračuna in plača akontacija dohodnine, so določene v ZDoh-2. Akontacija se načeloma plača ob izplačilu posameznega dohodka. V največ primerih opravi plačilo akontacije dohodnine za davčnega zavezanca plačnik davka (to je izplačevalec dohodka) v obračunu davčnega odtegljaja (npr. akontacijo dohodnine od plače obračuna in plača delodajalec, ki je izplačal plačo). Rok za izračun ter odtegnitev davčnega odtegljaja je ob obračunu dohodka, rok za plačilo pa najpozneje v petih dneh od izplačila dohodka. Namen akontiranja dohodnine med letom je, da se celotna letna obveznost porazdeli in plača že med letom, kar je tudi manj obremenjujoče z vidika zmožnosti plačila zavezancev, ter da se akontacija čim bolj približa letni obveznosti iz naslova dohodnine. Odmera in poračun dohodnine se za posamezno davčno leto opravita po preteku leta, z odločbo davčnega organa. Dohodki, od katerih je bila med letom plačana akontacija dohodnine, se vštevajo v letno davčno osnovo, pri čemer se med letom plačane akontacije dohodnine odštejejo od odmerjene dohodnine na letni ravni. Poračun dohodnine na letni ravni se opravi z doplačilom davčnega zavezanca v primeru, ko je znesek odmerjene dohodnine večji od zneska med letom plačane akontacije dohodnine ali z vračilom razlike dohodnine davčnemu zavezancu v primeru, ko je znesek odmerjene dohodnine manjši od med letom plačane akontacije dohodnine.

Skladno z ZDavP-2 pripadajo zavezancu za davek v primeru neupravičeno odmerjenega oziroma preveč odmerjenega in plačanega davka obresti od dneva plačila davka, v primeru neupravičene zavrnjene zahteve za vračilo davka pa od poteka 30 dnevnega roka po vročitvi odločbe, s katero je bila zavezancu za davek neupravičeno zavrnjena zahteva za vračilo davka. Prav tako je določeno, da davčnemu zavezancu od preveč plačane dohodnine ali neupravičeno odmerjene in plačane dohodnine pripadajo obresti od 30. dneva po dnevu vročitve odločbe o odmeri dohodnine, s katero je bilo prvič odločeno o davčni obveznosti iz naslova dohodnine. Če je bila dohodnina plačana po poteku roka za plačilo, davčnemu zavezancu od preveč plačane ali neupravičeno odmerjene in plačane dohodnine pripadajo obresti od dneva plačila.

Na končno davčno obveznost davčnih zavezancev vplivajo tudi olajšave, s katerimi lahko davčni zavezanci znižajo letno davčno osnovo za odmero dohodnine, in stopnje. V smislu zgoraj navedenih določb ZDavP-2 pripadajo davčnemu zavezancu obresti, ki jih dolguje davčni organ za neupravičeno odmerjen oziroma preveč odmerjen davek. V primeru doplačila oziroma vračila razlike dohodnine gre dejansko za poračun preveč oziroma premalo plačanega davka, zato davčnemu zavezancu ne pripadajo obresti. Pojasnjujemo, da se obresti nanašajo na davek in ne na način plačevanja davka v obliki akontacij, poleg tega se tudi ne obračunajo pri doplačilu dohodnine.

Glede na navedeno menimo, da predlog, da se dohodnina vrne z obrestmi, ki prično teči naslednji dan po plačilu akontacije dohodnine do vključno dneva vračila dohodnine, ni sprejemljiv.

Komentarji

M Marjan Bizilj 17. 3. 2015 | 17:15

Odziv pristojnega organa objavljen najkasneje: 14.02.2015. Ta datum je že mimo.
f flumas 4. 1. 2015 | 18:13

Apače že vriskajo od veslja. Oni še glavnice ne zmorejo plačati, kaj šele, da bi plačali obresti.
z znalček 22. 12. 2014 | 09:16

Ideja se mi zdi razumna, vendar je po moje treba predlog še nekoliko razdelati. Jasno, da bi potem morali obresti obračunavati tako od premalo kot od preveč plačane dohodnine, torej v plus in v minus.

Druga napaka je v tem, da obresti ne morejo teči od dneva plačila akontacije, saj se dohodnina ne obračunava od posameznega zneska, ampak od celotnega dohodka, ki ob plačilu posamezne akontacije še ni znan. Naj navedem primer. Trije ljudje z enako plačo plačujejo enako dohodnino. Prvi ob koncu leta dobi božičnico, udeležbo na dobičku in 14. plačo, pade v višji razred in bo moral doplačati dohodnino. Drugemu se ne zgodi nič in ne doplačuje dohodnine, tretji ostane brez službe (ali uveljavi olajšavo itd.) in pade v nižji razred in dobi vrnjeno dohodnino. Vsi dogodki so se zgodili šele decembra, tako da po moje obresti lahko tečejo od konca leta do vračila/plačila dohodnine.

Obresti bi morale biti enake obrestim, ki jih banke priznavajo za depozite podobne ročnosti ali za državne vrednostne papirje in ne zamudne obresti.
p pilly 17. 12. 2014 | 18:32

Tudi sam sem ob branju predloga v trenutku pomislil na to, da potem morajo nekateri državi plačati obresti. Če je vojna, je vojna za vse!
D DavidS 15. 12. 2014 | 16:54

Ste pripravljeni ravno tako plačati obresti državi v primeru, ko imate po obračunu obvezo doplačati dohodnino?
- A Alenka Juhart 17. 12. 2014 | 01:04
  
  Predlog niti ni tak neumesten. Gre za to, da si država npr. lasti pravico, da vrača ddv po obrokih - brez obresti. Odločbo o tem izda kar sam urad, brez predhodnega dogovora, kjer bi se se stranka (tj podjetje) strinjalo s tem. Ko pa moraš plačati davek, so pa pravila drugačna.
  
  Poleg tega se bi se lahko dogovorili vsaj, da je rok za plačilo IN vračilo krajše obdobje. Ne pa da se najprej pobere denar, čez pol leta se se šele ostalim upravičencev denar vrne. Vmes mine pol leta.
  
  Med drugim je tudi zakon, da upravičenci, ki niso prejeli več kot 2500 eur prihodkov, morajo sami oddati napoved. In koliko takih jih tega ni vedelo? Preveč. Denar ostane državi, če se ne pritožiš do tega in tega roka (niti ni tako dolg). Država pa lahko od tebe zahteva davek še vsaj za tri leta za nazaj, če ugotovi, da je nekje naredila napako.
  
  DavidS - ne zagovarjaj tistega, ki ne rabi zagovornika. Tisti imajo svoje odvetnike in svoje zakone.
- D DavidS 17. 12. 2014 | 08:52
  
  Ne vem, kje vidite zagovarjanje česar koli. Dejstvo je, da je sistem nastavljen tako, da je približno enako doplačil, kot je vračil. Torej država pri nekaterih brezobrestno zadržuje sredstva, nekaterim pa jih brezobrestno posoja.
  
  A ni potem logično, da če plača obresti tam, kjer so vračila, ravno tako zaračuna obresti tam, kjer so doplačila?
- h heizenberg 17. 12. 2014 | 09:11
  
  Država postavlja roke, do katerih želi imeti doplačano dohodnino. V kolikor obveznosti niso poravnane, jih najbrž izterja tako ali drugače, z zamudnimi obrestmi. Lahko se usede na premoženje dolžnika. Lahko ... Njeni upniki bi se najbrž težko usedli npr. na stavbo parlamenta ...
  
  Problem je v tem, ker zase ina za državljane ne uporablja enakih vatlov. K temu bi jo lahko prisilili s plačilom ustreznih obresti. Ali pa tudi ne, saj konec koncev vse plačamo davkoplačevalci.
- D DavidS 17. 12. 2014 | 12:42
  
  Ne gre za to, ko nekdo (država ali zavezanec) zamuja s plačilom.
  
  Ne vem točno, kakšni so datumi, ampak...
  
  Država ima čas do 1.7.2015 (recimo), da vrne vsa preplačila dohodnine za leto 2014. Predlagatelj predlaga, da bi za čas od plačila akontacije do 1.7.2015 od države dobili obresti.
  
  Po drugi strani morajo nekateri do 1.7.2015 doplačati premalo plačano akontacijo. Logično bi torej bilo, da bi ti ljudje morali za ta čas plačati obresti državi.
  
  Za zamude pri plačilih pa je seveda jasno, da morajo teči zakonite zamudne obresti, tudi če je dolžnik država, in zamuja pri vračilih.

Vrnitev dohodnine z obrestmi

Odgovor

Komentarji

Registracija

Registracija