13. 1. 2015
Odziv Službe vlade za zakonodajo
Priprava predpisov je temeljna regulatorna upravna naloga. Je v pristojnosti državne uprave, ki jo izvršuje na podlagi ustave in zakona, ki ureja državno upravo. V funkciji predpisov se izdajajo tudi akti za izvrševanje javnega pooblastila, ki niso predpisi, pač pa kot predpisi učinkujejo. Na podlagi pooblastila, danega z zakonom, jih izdajajo nosilci javnih pooblastil, kot na primer javne agencije. Državna uprava pripravlja predpise v okviru pristojnosti posameznega ministrstva, torej glede na delovno področje, na katerem izvršuje posamezno ministrstvo svoje upravne naloge.
Predpisi morajo biti po svoji obliki in vsebini skladni s pravili pravne tehnike. Mednje spadajo tudi pravila o jasnosti in nedvoumnosti vsebine, na kar se nanaša obravnavana pobuda. Ta pravno tehnična pravila, ki jih imenujemo nomotehnika, se delno poučujejo že v okviru fakultetnega izobraževanja pravnikov, praktično pa v obliki seminarjev in delavnic državnim uradnikom za potrebe priprave predpisov. Izobraževanja so potrebna, saj brez dobrega poznavanja tehnike priprave predpisov predpis ne ustreza standardom, ki jamčijo, da je predpis kakovosten. Ne glede na izobraževanja pa se prave tehnike pisanja predpisov uradnik lahko nauči le praktično, če pri pisanju predpisa večkrat sodeluje pod mentorstvom oseb, ki so tehnike pisanja vešče. Znanje in delovna praksa skupaj jamčita za kakovostne predpise. Ob navedenem ne moremo zanemariti tudi različne nadarjenosti pripravljalcev predpisov za bolj ali manj jedrnato in nedvoumno izražanje v predpisih. Dolgoletna praksa sicer vpliv nadarjenosti na nedvoumnost vsebine zmanjšuje. Jedrnata in nedvoumna vsebina pa seveda ne potrebuje nobene nadaljnje razlage.
Seveda pa bo predpis kakovosten le, če bo imel uradnik, ki ima primerno znanje in izkušnje, na voljo tudi dovolj časa, da bo besedilo pripravil skladno z zahtevami pravne tehnike. Nenehno dodajanje in spreminjanje besedila bodisi zaradi zahtev politike kot tudi različnih strok, ne da bi bila predhodno dosežena usklajenost glede zahtev, nenehno ruši strukturo predpisa.
Če so torej za pripravo dobrega predpisa potrebni znanje, izkušnje in čas, lahko z obžalovanjem ugotovimo, da zaradi trenutnih prednostnih nalog, ki izhajajo iz ekonomske situacije, ko terjajo dnevno tudi s predpisi urejanje različnih pravnih položajev, vedno znova ni dovolj časa, da bi se vsebine, ki jih je treba s predpisom urediti, oblikovale skozi primerno časovno obdobje, da bi jih bilo mogoče določiti popolnoma skladno s pravili pravne tehnike. Nenehno hitenje, ki pa je nujna posledica odziva na trenutne ekonomske položaje, žal tega ne omogoča. Obenem tudi drži, da zmanjševanje števila uradnikov, kar je posledica prilagajanja ekonomski situaciji, saj se s tem zmanjšujejo izdatki za plače, ne pripomore k izboljšanju kakovosti oblikovanja predpisov, saj so uradniki z znanjem pisanja preobremenjeni, trenutno pa jim tudi ni mogoče zagotoviti kadrovske pomoči.
Ne glede na navedeno si uradniki po ministrstvih in strokovne službe vlade prizadevajo, da bi bili predpisi pripravljeni tudi v skladu s pravili pravne tehnike. Glede na vašo državljansko pobudo, ki skozi prizmo civilne družbe prikaže vso problematiko premalo jasnih predpisov, kar vpliva na pravno varnost državljanov, bo teoretičnemu in praktičnemu izobraževanju uradnikov glede priprave predpisov potrebno posvetiti še več časa.