20. 1. 2015
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Institut pripravništva je namenjen uvajanju v samostojno delo. Do leta 2003 je bilo pripravništvo v Republiki Sloveniji obvezno za vse delavce, ki so prvič začeli opravljati delo, ustrezno vrsti in stopnji izobrazbe. Nato je novi Zakon o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 42/02) splošno določeno obveznost pripravništva odpravil, tako da je pripravništvo omogočal le, če ga je uvedel poseben zakon ali kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Pri preverjanju tega instituta ob pripravi novega zakona se je namreč ocenilo, da so se izobraževalni programi spremenili v tej smeri, da vsebujejo vse več praktičnega pouka, da v okviru programov aktivne politike zaposlovanja obstajajo različne možnosti za vključevanje mladih v prvo zaposlitev in da se je pripravništvo s strani delodajalcev večkrat izrabljalo. Zato je bila odločitev za uvedbo pripravništva prepuščena tistim, ki podrobneje poznajo potrebe stroke oziroma dejavnosti ter usposobljenost diplomantov različnih šol, ki se zaposlujejo v teh dejavnostih. To pa pomeni, da se lahko pripravništvo določi le s področnim zakonom ali s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti. Pripravništvo naj bi bilo tako predpisano le tam, kjer je zaradi narave dela, dejavnosti oziroma poklica to smiselno in utemeljeno. V vseh ostalih primerih pa kandidat za zaposlitev že takoj sklene običajno pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas ali pa pogodbo o zaposlitvi za določen čas zaradi usposabljanja. Takšna ureditev se je ohranila tudi v sedaj veljavnem Zakonu o delovnih razmerjih (Uradni list RS, št. 21/13, 78/13- popr., v nadaljevanju ZDR-1).
Pripravništvo se torej lahko izvaja le za tiste dejavnosti ali poklice, za katere tako določa zakon ali kolektivna pogodba na ravni dejavnosti. Večina kolektivnih pogodb dejavnosti predvideva možnost pripravništva in tudi natančneje določa trajanje, potek pripravništva, program, mentorstvo in način spremljanja in ocenjevanja pripravništva. Pripravništvo se izvaja na podlagi sklenjene pogodbe o zaposlitvi med pripravnikom in delodajalcem. Medsebojne pravice in obveznosti delavec pripravnik in delodajalec uredita s pogodbo o zaposlitvi. Tako kot pogodba o zaposlitvi za vse druge delavce, mora tudi pogodba o zaposlitvi s pripravnikom imeti določilo o času trajanja delovnega razmerja in dogovor o plači (najmanj v višini 70 odstotkov osnovne plače za delovno mesto oziroma vrsto dela, za katero je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi) ter o drugih osebnih prejemkih. Določena je še dodatna varovalka, da plača pripravnika ne sme biti nižja od minimalne plače, določene z zakonom.
Posebna oblika pripravništva je volontersko pripravništvo, ki se lahko opravlja le v primeru, ko je ta oblika dela dopustna oziroma določena v skladu s posebnim - področnim zakonom. Volontersko pripravništvo se opravlja zunaj delovnega razmerja in se z volonterjem ne sklepa pogodbe o zaposlitvi temveč posebna pogodba o opravljanju volonterskega pripravništva. Volonter nima pravice do plače in drugih pravic iz delovnega razmerja, kolikor te pravice niso določene v sami pogodbi o volonterskem pripravništvu oz. ne izhajajo iz minimalnega varstva po zakonu. ZDR-1 namreč določa nekatere varstvene določbe glede opravljanja volonterskega pripravništva in na ta način odstopa od splošnega načela, da se z ZDR-1 urejajo samo delovna razmerja, ki se sklepajo s pogodbo o zaposlitvi med delavcem in delodajalcem. Za primer, ko je na podlagi področnega zakona volontersko pripravništvo dopustno, ZDR-1 v 124. členu določa, da se za volonterskega pripravnika uporabljajo določbe ZDR-1 o:
- trajanju in izvajanju pripravništva,
- omejitvah delovnega časa, odmorih in počitkih,
- povračilu stroškov v zvezi z delom,
- odškodninski odgovornosti,
- zagotavljanju varnosti in zdravja pri delu v skladu s temi predpisi,
- prepovedi diskriminacije in enaki obravnavi glede na spol,
- ter če gre za mlajše osebe tudi določbe o posebnem varstvu delavcev, ki še niso dopolnili 18 let.
Pogodba o volonterskem opravljanju pripravništva mora biti sklenjena v pisni obliki. Kakršno koli opravljanje »volonterskega pripravništva« izven zakona je nezakonito.
Upoštevajoč navedeno ureditev, volonterskega pripravništva ni mogoče predvideti s kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti, kot to sicer velja za »običajno« pripravništvo po 120. členu ZDR-1, ampak le z zakonom. Tako se ta oblika pripravništva izvaja oziroma je predvidena na področju javnega sektorja predvsem v državni upravi, na področju vzgoje in izobraževanja, pravosodju in zdravstveni dejavnosti.
V zadnjem obdobju se institut volonterskega pripravništva pri nas pogosteje uporablja, verjetno tudi zaradi omejitev zaposlovanja v javnem sektorju. Dejstvo pa je, da se v zadnjem obdobju volontersko pripravništvo pogosteje ne uporablja v skladu z namenom samega instituta (pridobivanje znanj in izkušenj).
Vlada Republike Slovenije se zaveda resnosti problematike izvajanja pripravništva, predvsem izvajanja volonterskega pripravništva v javnem sektorju. Iz tega razloga je Vlada Republike Slovenije obravnavala informacijo o stanju na področju volonterskih pripravništev v javnem sektorju in sprejela sklep, da sklepanje pogodb o volonterskem pripravništvu v javnem sektorju ne podpira in obenem naložila ministrstvom in vladnim službam, da ne sklepajo novih pogodb, enako pa priporočila subjektom javnega sektorja. Pristojnim ministrstvom je naložila, da v čim krajšem času pripravijo spremembe področnih zakonov, ki dopuščajo volontersko pripravništvo in hkrati razmislijo o nujnosti obveznega pripravništva za samostojno opravljanje dela. Prav tako je pristojnim ministrstvom naložila, da pripravijo spremembe področnih zakonov na način, da se kot potrebne delovne izkušnje za opravljanje dela upoštevajo tudi ustrezne delovne izkušnje, pridobljene izven delovnega razmerja, obenem pa je naložila Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, da skupaj z ostalimi ministrstvi pripravi program zaposlovanja oziroma opravljanja pripravništva iskalcev prve zaposlitve, hkrati pa je potrebno nadaljevati z obstoječimi ukrepi (podpornimi in sistemskimi), ki zvišujejo zaposlitvene možnosti mladih in prispevajo k njihovi uspešni vključitvi na trg dela.