Sprememba zakona o regresiranju šolske prehrane
Vsi otroci, katerih starši imajo skupaj neto 718 € ali več prihodka, nimajo pravice do regresiranega šolskega kosila. Torej če so 4-članska družina in imajo skupaj za vse 4 člane družine 718 € dohodka, torej na osebo 179 €, nimajo otroci pravice do regresirane hrane. Še bolj nazorno: mati samohranilka, ki prejme mesečno 718 € in ima 3 otroke, ni upravičena da bi njeni otroci dobili regresirano šolsko kosilo. Predlagam: da velja za šolsko kosilo enak kriterij kot za malico (mislim, da za malico velja nekaj več kot 2000 € neto za 4-člansko družino). Prav tako predlagam, da se uredi sistem izterjave dolga šol do staršev tako, da niso zato izpostavljeni otroci in da se takoj sankcionira vsak poskus izpostavljanja učencev v šoli zaradi neplačila položnic.
Predlagam, da matere samohranilke s tremi otroci, ki imajo 718,00 eur neto mesečnih prihodkov, še dodatno obdavčijo za neumnost / kazen, ker jih vzgaja v tem sistemu. Poleg tega naj dela še dodatne brezplačne ure v javno dobro. Otroci pa naj bodo hvaležni in se za vso dobroto, ki jo dobijo, zahvaljujejo dnevno tako, da opravljajo javna dela (40 ur tedensko se zdi za mladoletne primerna zahvala?)
Ali kdo pozna čarovnijo te samohranilke, da s tem denarjem pride skozi mesec?
Predlagam, da se kosilo ali malica sofinancira za vse otroke eneko, brez upoštevanja prihodkov staršev. Davkov, iz katerih se tovrstne zadeve financirajo, namreč ne plačujejo le tisti z nižjimi prihodki, temveč vsi državljani. Plačevanje malic, kosil, vrtca, ... glede na zaslužek staršev je ostanek socializma in politike enakih želodcev.
V teh 718 evrih je otrok.dodatek verjetno že vključen.Od tega zneska je treba plačati mesečne režijskem stroške, hrano, mogoče kako mesečno vozovnico (ali bencin,če sploh lahko ima avto-tisti,ki jih poznam si ga ne morejo privoščiti. Tudi zdravila se velikokrat plačujejo ali vsaj doplačajo. Mi smo zdravila tudi že od doma nosili s seboj v bolnišnico.Za rizične otroke je tudi cepljenje proti gripi plačljivo. Šola v naravi - poznam otroke,ki se je ne morejo udeležiti.
Otroci znajo dosti več potrpeti,kot bi si kdo mislil.In ne prosijo, ker jih je sram,da so revni. Prav bi bilo, da imajo jesti. Šparamo na šolskih potrebščinah,copatih,športni opremi,.... Če smo toliko denarja zmetali v banke, dars, dokler za plače zaposlenih v dutb (edina izjema,kjer ne velja Lahovnikov zakon za omejitev plač do 12.000 eur),dajmo vzet denar kjer je. Nekateri ste že prebrali o privilegijih v predlogu za spremembo zakona o poslancih.....Srečno!
G. Ojsteršek: verjetno ste poučeni med drugim tudi o tem, da se že v vrtcu otroci učijo načel zdrave prehrane, med katere sodi najmanj 5 obrokov hrane na dan (preučite nekaj virov literature ali pobrskajte po spletu) npr. : img.ivz.si/janez/2012&
Vi pa ste verjetno ena od izjem, ki je cel dan v šoli vzdržala brez hrane...je to mogoče zdravi način življenja? Sama sem tudi in še uživam več manjših obrokov hrane dnevno, ki so tudi priporočeni s strani zdravstva za zdravi način življenja in sem kljub temu vitka. Seveda lahko vsak posameznik izbira, koliko in kaj bo jedel, ne moremo in ne smemo pa otrokom omejevati števila obrokov, ki so nujno potrebni za zdrav razvoj otrok. Se strinjam z g. Feniksem. Naj vlada omogoči prehrano vsem šoloobveznim otrokom do 14.leta-za starše z nizkimi prihodki pa seveda BREZPLAČNO.
1. Pri navedenem viru je predpostavljeno, da so posamezni obroki večji, če jih je manj na dan, le takrat tisti podatki o posledicah manjšega števila obrokov v dnevu držijo. Dejstvo pa je, da to večinoma ne drži in se da shajati tudi brez problema z 2-3 malimi obroki, če so v njih vse potrebne snovi za normalni razvoj telesa, prav tako pa ni debelosti, če se porabi toliko energije, kot se je v telo s hrano vnese. Veliko ljudi v manj razvitih državah sveta živi čisto zdravih tudi z enim obrokom na dan, če ta vsebuje raznoliko hrano in omogoča vnos tistih najpomembnejših snovi za življenje v telo. Manj obrokov na dan upočasni presnovo, več obrokov jo pospeši in to se pozna na lakoti v tem smislu, da je človek z manj obroki praviloma počasneje lačen, tisti z več obroki pa hitreje. Vsota vnesene energije v telo s hrano ostaja vsota vseh posameznih kalorij vse užite hrane v nekem dnevu, prav tako koncentracije vitaminov, mineralov in ostalih za življenje potrebnih snovi. Kdor pa bo imel 5 obrokov v dnevu, pa bo imel te velike ali sicer majhne, a visoko kalorične (posledično z izjemno veliko vnešene skupne energije v telo), pa bo tako debel, da si bo popolnoma uničil zdravje, če ni recimo kakšen ultramaratonec ali kaj podobnega, da bi "skuril" vso to energijo in maščobe, ki bi se mu v telesu nabirale. Zato je vse skupaj napisano zelo površno (z marsikaterimi predpostavkami, da bi se uvedlo neko splošno pravilo, ki ga pa dejansko ni) in imam občutek, da gre bolj za zdravniški lobij kot pa resnične zdravstvene strokovnjake. Že recimo tisto, ko slabo zdravstveno stanje deklic in veliko odraslih ljudi ti "strokovnjaki" pojasnjujejo s premalo uživanja mesa in mlečnih izdelkov, je milo rečeno smešno, saj obstaja precej recimo stročnic, ki nadomestijo te beljakovine, prav tako pa se različne vitamine iz mleka in mesa najde tudi v raznem sadju in zelenjavi. In najbolj hecno je že to, da tem istim zdravnikom že njihovi kolegi zdravniki nasprotujejo pri populizmih, tako je recimo nekje razmerje 50:50 zdravnikov, med katerimi so eni za pozitivno življenje z vegetarijanstvom, druga polovica pa vegetarijanstvu na vse kriplje nasprotuje. Isto se dogaja s tem številom obrokov na dan. Tole je namreč zelo površno gledanje, ki vse preveč vse ljudi določene sorte meče v isti koš, prav tako pa je tudi ogromno različnih načinov tega, kako neko miselno idejo udejanjati v praksi.
2. Na internetu si lahko najdeš veliko število raziskav (samo pogooglaj recimo z geslom "število obrokov na dan", ki še kako potrjujejo mojo tezo, da je pomembno, kaj se jé v obrokih in koliko energije imajo te jedi v sebi ter kakšna je njihova vsota v vseh dnevnih obrokih skupno gledano, tako da debelost ni odvisna od tega, kolikokrat na dan jemo, ampak od tega, kaj jemo in koliko energije vnesemo s to hrano v telo, katere snovi vnesemo v hrano. Nasploh so najrazličnejše diete (ko eni priporočajo celo devet obrokov dnevno, eni pa samo enega) prava smešnica, ko pa gre v bistvu za precej enostavnejšo stvar v smilu vnos-poraba na energijskem nivoju.
3. Kolikokrat moram poudariti še to, da debelost ni odvisna samo od vnosa energije v telo, ampak predvsem od tega, koliko od te vnešene energije se porabi za različne fizične napore, športno dejavnost in v manjši meri razmišljanje, ki tudi porablja določeno mero energije v telesu za svojo dejavnost. Zato so tudi diete večinoma popolnoma neuspešne pri ljudeh, ker pozabljajo ta vidik in bi gledali pri dietah samo na način in vsoto vnosa energije, nič pa se tam ne gleda na to, kako se to energijo potem porablja. Popolnoma logično je recimo tudi to, česar ni razumel eden od komentatorjev tu, kako lahko otroci danes pojedo manj kot njihovi predhodniki, ampak nekoč ni bilo debelih, danes pa jih je polno. Morda ima res kaj malega zraven tisti mehčalec v plastikah, pa različni konzervansi prav tako, ampak ta njihov vpliv je minimalen proti naslednjemu dejstvu: da se današnja mladina precej manj giblje, precej manj fizično dela in tudi nasploh porablja precej manj energije kot nekdanja mladina, ki ni poznala računalnikov in je bila večinoma velik del dnevov zunaj in se tako ali drugače razgibavala. Zato pa recimo današnji športniki med otroci in mladimi še vedno lahko jedo tudi različno McDonald's in hitro prehrano, ampak vso tisto ogromno skupno kalorično vrednost porabijo, tudi seveda v smislu, da pokurijo maščobe in porabijo energijski ATP po presnovi sladkorja in ostalih energijsko bogatih snovi. Vemo pa sicer, da lahko tudi dednost vpliva, da nekdo uspe porabiti manj energije ob podobno veliki količini dela, ampak v tem primeru mora pač vnesti v sebe manj energije s hrano, da se ne bo zdebelil, in se seveda zavedati tega.
4. Ja, tudi vzdržnost brez hrane v šoli je lahko izjemno način zdrav življenja, če so zajtrk, kosilo in večerja prehransko uravnoteženi in ne preveč kalorični glede na porabo.
5. Nekaj je otrokom poučevati o zdravi in nezdravi prehrani že v vrtcih. Nekaj drugega pa je, da to upoštevajo tudi v vsakdanjem življenju. Pa vidimo, da mladi večinoma danes raje jedo nezdravo kot zdravo, glede na to, kako naj bi se jih veliko izogibalo nekateri zelenjavi in sadju. Ko človek začne enkrat gledati samo na to, da bo jedel tisto, kar mu je najboljše po okusu, že avtomatsko izgubi razsodnost na vseh drugih stvareh, ker mu določena njemu ljuba hrana vstopi v glavo. Pri otrocih še toliko bolj kot pri odraslih, ker še niso psihično zreli kot osebe.
6. Kot sem rekel, treba je poznati nianse in zakaj naj bi določena stvar držala, ne pa da se samo slepo sledi in verjame nekomu drugemu (tudi, če je ta zdravnik). Kritičnost in distanca mora biti vedno tudi do še tako priznanih ljudi, sam mora človek globlje preučiti določene stvari in sam narediti neke svoje zaključke na koncu, le tako se lahko izogne brezglavi manipulaciji. Ljudje popolnoma brez znanja ali zelo slabim na nekem področju so daleč najlažje vodljivi in se jih daleč najlažje prepriča z raznimi komercialnimi in lobističnimi famami, ki so ene resnične, druge pa spet popolnoma napačne. Mene je recimo včasih kar sram, kakšne bedarije govorijo recimo vegetarijanski lobisti (recimo to, da uživanje mesa povzroča sladkorno bolezen, lol :D) in jih vidim kot sramoto za vse vegetarijance.
Pa da ne bo kakšne pomote pri prejšnjem komentarju ... Ne trdim, da je hrana s 5 obroki na dan nezdrava, če so ti obroki res majhni in pravilno odmerjeni, katere snovi se bo pri katerem od obrokov užilo pri tem načinu. Žal pa velja pri 5 obrokih na dan v praksi pri ljudeh ponavadi nekaj povsem drugega, torej da so velikokrat ostali obroki pri njih isto ali podobno kalorični kot kosilo, to pa lahko človeško telo dobesedno uniči, ker se vanj vnese preveč energije. Pa tudi lačni postajajo takrat ljudje prej in pojedo še več nezdravega, kar še poglobi zadevo.
Pravim pa, da je sigurno podobno ali še bolj zdravo, če se zna pravilno odmeriti tako količino kot vnos snovi v hrani pri 2-3 obrokih na dan, predvsem pa je ob istem učinku tudi manj denarno potratno, ker človek postane počasneje ponovno lačen in mu ni treba užiti tolikšne količine hrane kot pri 5 obrokih. Veliko strokovnjakov na zdravstvenem področju recimo priporoča kosilo kot malce večji obrok in potem še dva dodatna obroka, recimo zajtrk in večerjo, ki pa naj bosta manjša, ker telo v času spanja in malo po njem deluje drugače kot takrat, ko je v polnem pogonu sredi dneva.
In naj poudarim, da je samo količina recimo vitaminov, mineralov in beljakovin (oz. njihovih sestavnih delov aminokislin) nekako znana po splošni potrebi teh snovi v telesu nekega posameznika. Vse, kar je tako ali drugače povezano z energijo (sladkor, maščobe, pa seveda ogljikovi hidrati, ki se kasneje presnavljajo v sladkorje), pa se lahko po priporočeni porabi popolnoma spreminjajo v koncentracijah in se popolnoma razlikujejo od človeka do človeka, kar je v majhni meri lahko odvisno od dednosti, v daleč največji meri pa seveda od tega, koliko energije človek v dnevu porabi. Če je porabi manj, kot je je vnesel s hrano, se bo debelil; če bo je porabil več, kot je je vnesel s hrano, pa bo shujšal.
ko bi lahko še šolarji jedli tako poceni kot naši vrli politiki.in še nekaj za zapornike ni problema dati denarja za prehrano in še izbirajo si lahko med 4 meniji kot v kakšnem hotelu.ko je pa govora o otrocih pa ni denarja. res žalostno da je za zapornike bolje poskrbljeno kot za otroke,
Zelo zelo bolna je družba, kjer imamo na eni strani lačne otroke, na drugi pa celo vojsko presitih upokojencev.
Sociale je v državi dovolj, le nepravično je porazdeljena. In naj mi nihče ne pisne, da so upokojenci svoje pokojnine zaslužili, ker jih v zelo veliki večini niso! Niti z smešno nizkimi vplačanimi prispevki, še manj pa z izgradnjo kakšnih trdnih temeljev za nadaljnji razvoj.
Pred letom '90 sem imel zajtrk, šolsko malico, kosilo, malico in večerjo. Vse je bilo zelo kalorično maščobe pa več kot preveč. Kljub temu se ni zdredil nihče iz naše številne družine.
Mislim, da so kalorije le eden in mogoče ne najbolj grozen dejavnik za nastanek debelosti. Bolj pomembne dejavnike bi bilo treba iskati v kemiji, ki je v hrani in embalaži. Eden od teh je mehčalec z imenom Bisfenol-A. Povzroča spemembo celic, posledično debelost, ki se jo lahko znebimo le s stradanjem. Ob minimalni normalni prehrani pa jo pridobimo nazaj. Bisfenol-A je namenjen mehčanju plastike in ga najdemo v vseh plastenkah, slamicah, otroških plastičnih stekleničkah in celo v notranjih prevlekah v pločevinkah.
Ker smo pred osamosvojitvijo imeli veliko povratne embalaže, veliko hrane pa se je pakiralo na vago, torej sproti, smo bili temu manj izpostavljeni.
Ker menim, da večina otrok danes poje manj kot pa sem sam, bi iz izkušenj lahko rekel, da manjši presežek vnosa hrane telo zlahka pokompenzira. Bolj pomembna je kvaliteta hrane, ki je namenjena predvsem tistim s plitkejšo denarnico.
Že zdavnaj so ugotovili, da je v zahodnem svetu debelost znak slabšega standarda oz. hrane, ki ni sveža, ki ni ne eko, ne bio ampak je konzervirana, pakirana in intenzivno pridelana s pomočjo najrazličnejše kemije.
Mislim tudi, da tu govorimo o relativno majhnih zneskih s katerimi bi lahko uredili to področje in izničili otroško stigmo.
Nasprotno pa smo v predlogu o ukinitvi prelivanja denarja iz cestnin govorili o veliko večjih zneskih. Čeprav gre tam za neprostovoljno socialo in neprostovoljno finaciranje velikih izgubašev ste to "socialo" tam podpirali g. Ojsteršek.
Tu pa dobim vtis, da bi radi naučili otroke kako na poti v šolo popasti nekaj sočne zelene travice, da bi več ostalo za sanacijo bank? Pametno, pa še pri košnji bi prihranili.
Mogoče bi za nasvet prosili Severno Korejo? Tam so ljudi že naučili pasti travo.
Zato pa sem tudi dal predlog, da bi se znižalo davek na domačo, vegetarijansko in eko prehrano, ki je bil pred kratkim posredovan pristojnemu vladnemu organu in bo najverjetneje nanj tudi kmalu odgovor. Problem je v tem, ker je različna hitra prehrana, v kateri je poleg visoke kaloričnosti tudi ogromno različnih konzervansov in nasploh vseh najrazličnejših prehrambenih aditivov, danes v bistvu celo najbolj poceni, kar v bistvu ne bi smelo biti. Zato tudi mislim, da bi se moralo razne McDonald'se, balkansko hitro hrano in podobno še bolj obdavčiti, kot je to trenutno. Prav tako razno hrano, ki prihaja od daleč z letalom in je večkrat (recimo na primeru zelenih banan iz Južne Amerike) popihana tudi z etenom, da sadež potem hitreje postane zrel za nakup. Včasih je bilo konzerviranje v smislu soljenja, sladkanja, konzerviranja v kisu, sušenja in podobnih enostavnih zadev, danes pa gre za uporabo takšnih ali drugačnih kemikalij, potem ko je očitno konzerviranje v kontrolirani atmosferi in neuporaba plastenk, očitno postalo predrago. Da se sploh ne omenja tega, da pri marsikaterih kemikalijah sploh ni preizkušeno, kakšen dolgotrajni vpliv imajo lahko na pojave različnih vrst rakov.
Kar se bank tiče, se lahko vidi dobro v mojih predlogih, da se mi zdi to najbolj izrojen sistem (prava bedastoča, grozota itd.) in bi se na tistem moralo daleč največ narediti in tistemu sektorju pobrati največ denarja, ne pa recimo kulturi, znanosti, zdravstvu in šolstvu, ki so vse bolj deprivilegirana področja, varčevanje v njih pa bi lahko povzročilo tudi njihov skorajšnji konec. Če bi se od bank uspelo iztržiti recimo 80% njihovega dobička kot vračilo za dokapitalizacijo, bi bilo vse že precej lažje in bi tudi druga področja lahko dosti bolje delovala. In to se mi zdi tisto področje, na katerega bi se morala vlada najbolj osredotočiti, tako kot tudi na direktorje podjetij, politike in ostale, ki so si preveč denarja nagrabili v lasten žep, predvsem pa jim omogočiti to v prihodnosti. Dokler tega ne bo in bo elita varovala elito (bogve, koliko ta elita financira recimo politike, tega ne moremo vedeti), tako dolgo bo tudi država propadala in na koncu propadla, če bo šlo tako naprej.
Kolikor vem, se lahko na primeru, kot ga je podala avtorica predloga (v primeru matere samohranilke s 719 € mesečnih prihodkov), dobi brez problema preko Centra za socialno delo neke otroške dodatke, da se lahko poskrbi za otroke in njihovo prehrano ter oblačila, v času srednje šole in fakultete pa je možna republiška oz. državna štipendija, prav tako tudi morebitna občinska, na fakulteti je za nameček še subvencionirana študentska prehrana na bone, tako da je teh možnosti za prehrano že ogromno in je v Sloveniji na tem področju narejeno precej več kot pa v katerih drugih državah, kjer recimo ni subvencionirane študentske prehrane na bone ali pa je nasploh hrana tudi že v času osnovnih in srednjih šol plačljiva za vse, tukaj v Sloveniji pa je regresirana šolska prehrana še vedno omogočena tistim pod 718 € skupnega družinskega prihodka. Sicer pa ne bo noben pameten človek, ki ne zasluži veliko, jedel tako malice kot kosila, ker si obojega ne more privoščiti, v tem primeru se odpove malici in si raje plača kosilo kot topel obrok.
Mislim, da je to področje že dobro urejeno, kaj več oz. takšen predlog pa se lahko izvaja komaj takrat, ko bo stanje države v celoti boljše, čeprav sam osebno še vedno nikoli ne vidim neke potrebe po tem, da bi moral nekdo jesti v šoli tako malico kot kosilo, sploh če ga kaj hrane ali dodatno kosilo čaka potem še tudi doma. Izjema so tu družine, ki si doma ne morejo privoščiti ali kakšnih drugih obrokov. V tem primeru, če se jé tako malico kot kosilo v šoli, potem pa še kosilo in kakšne večerje doma, pa pred tem zajtrk, se je debelosti potem težko oz. praktično nemogoče izogniti, saj otroci niso več toliko fizično in športno aktivni kot nekoč, obenem pa ne vedo, koliko smejo pojesti in kaj, kar pa spet pripomore k slabšemu zdravju in recimo kakšni sladkorni bolezni, težavam s srcem in ožiljem ter podobnimi zdravstvenimi težavami že v mladosti, kar je potem katastrofalno. Tako da sam osebno bi dal šolsko prehrano le tistim, ki si je sami doma ne morejo privoščiti. Prav tako pa ni smotrno otrok že v tistih letih navajati, da se mora tolikokrat jesti vključno z vsemi malicami, ker navsezadnje v službi ponavadi časa za več kot en obrok definitivno ni, kar nekaj pa je tudi takšnih služb, kjer se mora neprestano delati tudi brez hrane velik del dneva.
Mati samohranilka s 719 EUR mesečnih dohodkov je itak brezposelna, in lahko kosilo skuha doma.
Debelost ni posledica prehrane v šoli, ker se šole in vrtci pripravljajo zdravo prehrano; vzrok za debelost je kje drugje in prav tako to ni tema tega predloga....in če je otrok lačen, tudi ne more biti telesno aktiven, saj nima podlage za športne dejavnosti, mar ne?!
In ga. Ojsteršek, vsi vemo, da otroci potrebujejo najmanj 5 obrokov na dan, med drugimi tudi zajtrk, malico in kosilo, in če je otrok med tem časom v šoli (kar seveda je, če ni bolan in je šole odstoten), potem mora zaužiti tri obroke hrane v šoli, mar ne?!!!...pamet pa na žalost nima nič pri tem, ker gre le za prehrano otrok.
Kaj vam ni jasno, da pri vsem tem gre za naše otroke, katerih starši nimajo dovolj velike plače, da bi lahko otroku plačali v šoli obrok (pa naj bo to zajtrk, malica in/ali kosilo)....naj potem otrok gleda ostale otroke iz premožnejših družin pri jedi, ki jim starši lahko omogočijo obrok v šoli????
Me prav zanima, kako bi vsi vi gledali na celotno zadevo, če bi vaš otrok ostal v šoli praznih rok in praznega trebuha in le gledal ostale..zamislite se malo prosim....tema je prehrana za OTROKE in ne za odrasle, ki imajo drugače potrebe.
Odgovor Petki:
1. Sam v osnovni šoli nisem jedel malice in tudi nisem prav nič trpel, tudi če so vsi okoli mene jedli. V srednji šoli pa skupne malice tako ali tako v razredu nikoli ni bilo, ampak je šel po potrebi vsak jest, kamor je želel. Meni res ni bil noben problem zdržati vseh šolskih ur (se tudi tam koncentrirati izključno na njih brez misli o hrani) in potem jesti doma.
2. Tistih 5 obrokov na dan je za moje pojme ena neprimerna komercialna fama. Pri prehrani sta važni le dve stvari in sicer to, da je vnos energije s hrano približno tolikšen, kot se je tudi porabi, obenem pa mora telo s hrano pridobiti vse potrebne snovi za zdrav razvoj telesa: beljakovine z esencialnimi aminokislinami, ogljikove hidrate, maščobe, vlaknine, vodo in seveda vitamine. To se da brez problema narediti tudi v 2-3 obrokih na dan, le pretiravati se ne sme s preveliko količino hrane pri teh obrokih, ampak vsak obrok jesti zmerno. Večje število obrokov pospeši metabolizem oz. presnavljanje, kar pomeni, da se energija hitreje nalaga v telesu, ampak obenem to pomeni tudi to, da človek hitreje postane ponovno lačen in v možganih se pojavi potreba po še več hrane in še več energije, vendar se v končni meri ta energija sešteva. Z drugimi besedami, manjkrat kot človek na dan jé, manjkrat oz. počasneje bo spet lačen.
3. Če se otroke že v šoli navaja jesti recimo na vsake 2-3 ure, potem je logično, da bodo tudi takrat, ko pridejo domov, želeli jesti v nekje takšnem ritmu, ker bodo hitro postali lačni. Seveda pa je razlika, da v šoli večkrat kuharji gledajo na to, kaj bi bilo za otroke zdravo, medtem ko doma praviloma ni tako, saj se večina staršev ne spozna kaj dosti na medicinsko in kemijsko ozadje prehrane, zato velikokrat tudi otrokom kuhajo nezdravo hrano ali pa jim kupujejo nezdrave jedi in pijače, kot je recimo kombinacija coca-cole in čipsa. Sam mislim, da bi moral vsak človek, ki si kuha sam, poznati tudi osnove zdrave prehrane in kaj človeško telo potrebuje za normalno delovanje telesa. Sam sem recimo to moral nujno preučiti, glede na to, da sem vegetarijanec od 8. leta dalje in si že od osnovnošolskih časov več ali manj kuham sam, prav tako sem o stvareh glede prehrane slišal marsikaj tudi pri svojem naravoslovnem študiju, večini ostalih ljudi pa recimo to nikoli ni bilo potrebno in marsikateri gledajo oddaje tipa Gostilna išče šefa, ki za moje pojme samo poneumljajo ljudi, ker tam snovalcem oddaje ni kaj dosti pomembno, kako zdrava je tam prehrana, važno jim je, da je ljudem dobra. Kaj šele, da bi imeli kakšne strokovnjake z medicinskega področja, ki bi ljudi poučili o prehrani ...
4. Debelost je posledica (precej) večjega vnosa energije v telo s hrano od porabljene. Določene t. i. nezdrave oz. visokokalorične jedi že ob majhnih količinah vsebujejo veliko energije (kalorij), medtem ko imajo nizkokalorične jedi v sebi manj energije. To ne pomeni, da se visokokaloričnih jedi ne sme jesti, ampak se mora v primeru, če se jih jé, ob tem tudi več gibati, da se to energijo tudi porabi. To pa je v primeru današnjih otrok, ki so vse bolj pred računalniki, vse težje, zato je tudi toliko debelih otrok. Tako da sta možnosti za odpravo debelosti le dve in sicer: zmanjšan vnos energije v telo s hrano ali večja poraba energije s fizičnimi in športnimi dejavnostmi. Človek se lahko odloči za eno ali drugo, odvisno je tudi od načina življenja človeka, vendar se mi zdi ob vse manj gibanja edina rešitev zmanjšan vnos energije v telo. Tega pa se ne da kar tako, če je človek navajen 5-krat na dan jesti in še to samo hrano, ki mu je dobra, ne glede na to, kako (ne)zdrava je. V tistem primeru je bolje, da človek jé 2-3-krat na dan in da gleda na to, kaj jé.
Spoštovani Tadej in ostali enako misleči,
ne bom na dolgo debatirala z vami, imam pa občutek, da še niste okusili revščine v svojem življenju in da vam je lepo, da nimate otrok, ki bi bili lačni. Povem pa vam iz lastnih izkušenj, iz karitativnega dela, da je v naši državi ogromno revščine in da so otroci lačni. Govorim o otrocih v šoli, ki so v šoli od zgodnjega jutra do poznega popoldneva in bi morali imeti zagotovljenih minimalno vsaj tri obroke hrane. Pa še to: mati samohranilke povečini niso doma, ampak so zaposlene, ne dobivajo plač ali pa minimalne plače, tudi dvostarševske družine so obubožane in otroci potrebni hrane in obleke. Pa verjetno tudi ne poznate žalostnih zgodb, ki jih skoraj dnevno srečamo v šolah, ki so objavljene v medijih, jih izpostavlja Zveza prijateljev mladine, Anina zvezdica, akcije, ki jih sprožajo celo otroci sami po šolah...Da pa o štipendijah sploh ne govorimo kajne, otroci jih dobijo brez problemov po vašem!
Marija, marsikdo si želi, da bi bilo stanje v državi boljše in bi bile tudi minimalne plače višje kot danes in da revnih ne bi bilo. Definitivno pa bi tudi ob blaginji in višjih plačah bilo treba paziti na prehrano in ne jesti kar vsega in po mili volji v poljubnih količinah, kar se ponuja, ker to potem vodi v debelost in razne bolezni, če ni tudi temu vnosu primerne energijske porabe s fizičnim delom ali športom. Kdo vam je vcepil v glavo, da bi morali imeti otroci zagotovljene v šoli 3 obroke od jutra do popoldneva? :) Sploh zaradi tega, ker večina zajtrk pojé že doma, se res ne rabi samo slediti nekim komercialnim idejam, ki velikokrat z zdravim razumom nimajo kaj skupnega. Vaš predlog bi bil mogoč le v primeru, če bi se zvišalo prispevke otrok bogatih staršev za prehrano, a to nekako ni izvedljivo, ker bi vseeno šlo za neke vrste diskriminacijo, če bi morali nekateri za isto prehrano plačevati več. Tako da tistim materam ali očetom samohranilcem z minimalno plačo (562 €) lahko svetujem le to, da si vzamejo otroške dodatke in ostale socialne pomoči, ki jim pripadajo. Ta obstoječi socialni prispevek ni tako majhen, kot si marsikdo misli. V razmerah, v kakršnih je naša država v tem trenutku, ima za postoriti še marsikaj drugega, da si lahko opomore, seveda pa bodo morali biti tudi pravi ljudje na pravem mestu.
Ponavljam, vaša mati samohranilka iz primera (3 otroki in 719 EUR skupnih dohodkov) je brezposelna.
Če bi bila v službi, bi prejemala vsaj 603 EUR plače plus nekaj čez 300 EUR otroških dodatkov plus preživnine za otroke.
Ne pravim, da gre s tisoč EUR zlahka skozi mesec pb treh otrokih....ampak več kot 719 pa zaposlena samohranilka vendarle dobi....
Ne verjamem, da si naša država lahko privošči še več sociale, kot je že imamo.