Sprememba denarnih tokov v bankah

Odziv Ministrstva za finance

Gospodarska kriza, ki je najprej prizadela predvsem gospodarski sektor, se je nato razširila v bančni sektor. Padle so bonitetne ocene države in bonitetne ocene bank. Posledično so banke težje pridobivale vire na medbančnem in mednarodnem trgu, novi viri pa so bili dražji. Obenem je padala sposobnost dolžnikov, da bi poravnali svoje obveznosti. Zaradi navedenega so banke izpostavljenosti do podjetij slabile in zniževale posojilno aktivnost, kar je neugodno vplivalo na njihov poslovni izid. Dodatno je na poslovanje bank vplival tudi padec cen državnih vrednostnih papirjev in nepremičnin.

Republika Slovenija se je tako znašla v situaciji, ko je morala izvesti ukrepe za sanacijo bančnega sektorja. V ta namen je bil sprejet Zakon o ukrepih Republike Slovenije za krepitev stabilnosti bank (ZUKSB) in so bili izvedeni ukrepi za krepitev stabilnosti bank. Izvedeni ukrepi so stabilizirali bančni sektor, vendar je za povrnitev dolgoročne vzdržnosti in dobičkonosnosti potrebno nadaljnje prestrukturiranje in konsolidacija.

Čeprav je prenos slabih posojil na DUTB olajšal hitro prestrukturiranje bančnih bilanc stanja, je raven slabih posojil v bankah še vedno visoka glede na raven pred krizo in bi lahko predstavljala tveganje za uspešno poslovanje bank v prihodnosti. Ker so možnosti za povečanje neto obrestnih marž omejene, bosta gibanje dobičkonosnosti in krepitev sektorja v veliki meri odvisna od izboljšanja učinkovitosti in s tem povezanega zmanjšanja stroškov v srednjeročnem obdobju. Navedena tveganja od bank zahtevajo, da v nekaj naslednjih letih ne izvedejo izplačil dividend in dobičke uporabijo za krepitev kapitalske ustreznosti ter tako še nadaljnje okrepijo svoj finančni položaj.

Institucionalna platforma za izvedbo ukrepov po ZUKSB je Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), katere cilj je izvajanje ukrepov za krepitev stabilnosti bank na način, da se zagotovi gospodarna uporaba javnih sredstev in povrnitev proračunskih sredstev, pospeševanje kreditiranja nefinančnega sektorja, zagotovitev pogojev za odprodajo kapitalskih naložb države v bankah in ugotavljanje odgovornosti za nastanek kreditov in naložb, ki se vodijo kot slabitve v bilancah bank, deležnih ukrepov.

Z namenom zagotoviti dobro korporativno upravljanje v DUTB je Vlada Republike Slovenije sprejela politiko prejemkov, katere cilji so omogočiti pridobivanje vrhunskih strokovnjakov za upravljanje družbe in razviti ter zadržati visoko-storilne in motivirane zaposlene, zaposlenim ponuditi konkurenčne prejemke ter motivirati zaposlene za doseganje ciljev. Trenutno se preučujejo morebitne spremembe politike prejemkov in pravne možnosti znižanja ravni plačil članom upravnega odbora in zaposlenim s posebno naravo dela.

Naj za konec omenimo še Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: ZPPOGD), ki ureja prejemke v gospodarskih družbah, v katerih ima večinski delež Republika Slovenija. Med slednje sodijo tudi banke, v katerih so bili izvedeni ukrepi za krepitev stabilnosti. ZPPOGD namreč prejemke zelo omejuje.