Poenostavljenje dohodnine in prispevkov

Odziv Ministrstva za finance

Po določbah zakona, ki ureja dohodnino je dohodnina davek od dohodkov fizičnih oseb. Rezident Republike Slovenije je zavezan za plačilo dohodnine od vseh dohodkov, ki imajo vir v Republiki Sloveniji. Obdavčitev dohodkov fizičnih oseb, ki se vštevajo v letno davčno osnovo, se v zadnjih letih v splošnem ni povečevala. Od leta 2005 dalje, je bilo na področju obdavčitve z dohodnino izvedenih že več reform, in sicer s ciljem zmanjševanja obremenitve aktivnih dohodkov in razbremenitve dohodkov zavezancev v najnižjih dohodkovnih skupinah. Reforme, sprejete že v letu 2005 in kasneje v 2007, na področju dohodnine so pripeljale do zmanjšanja števila davčnih razredov in znižanja davčnih stopenj, s čimer se je zmanjšala obremenitev aktivnih dohodkov preko povečanega neobdavčenega dela dohodka in preko zmanjševanja progresivnosti davčnih stopenj. Kasneje v letu 2008 in 2010 je bilo z uvedbo dodatne splošne olajšave dosežena nadaljnja razbremenitev oseb v najnižjih dohodkovnih skupinah. Zadnje spremembe, uveljavljene z Zakonom o uravnoteženju javnih financ, pa so bile pripravljene z namenom razbremenitve zavezancev z dohodki nad 1,3 povprečne plače in hkrati začasne obremenitve (za leta 2013, 2014 in 2015) zavezancev z dohodki nad 5 povprečnih plač.

Tudi obremenitev dela s prispevki za socialno varnost že od leta 1996 ostaja na približno enaki ravni. Spremembe, uvedene z uveljavitvijo Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanj – ZPIZ-2 in z zadnjimi reformami zdravstvenega zavarovanja, so se na strani financiranja nanašale predvsem na opravljanje dela v oblikah izven delovnega razmerja in so bile usmerjene k približevanju koncepta »vsako delo šteje«. V segmentu dohodkov, prejetih na podlagi drugih pogodbenih razmerij (izven delovnega razmerja), se je obremenitev s prispevki za socialno varnost v zadnjem obdobju povečala.

Pri ukrepih, ki se nanašajo na zmanjševanje obremenitve dela je potrebno upoštevati, da je davčni sistem vpet v ekonomske in pravne okvire družbe, kar pomeni, da so ukrepi davčne politike odvisni tudi od drugih politik, npr. ekonomske, socialne politike ter od dogovorjenih prioritet razvoja in siceršnjih družbenih razmerij v družbi in državi. Pri tem ni pomembna zgolj preučitev ukrepov davčne politike v okviru posamezne vrste davka, ampak tudi širše – kakšna je glede na ekonomsko in družbeno okolje najprimernejša kombinacija davčnih oblik, ki se uveljavljajo v davčnem sistemu. V skladu z navedenim je tudi pri ukrepih na področju zmanjšanja obremenitve dela potrebno iskati ravnotežje med javnofinančno konsolidacijo na eno strani in zagotavljanjem pravične delitve bremen na vse segmente v družbi na drugi strani. Vsekakor pa si bo Vlada RS še naprej prizadevala za iskanje različnih ukrepov, s katerimi bo lahko povečevala konkurenčnost Slovenije, tudi preko ukrepov, ki se nanašajo na zmanjševanje obremenitve dela, kot to izhaja iz Koalicijskega sporazuma o sodelovanju v Vladi Republike Slovenije za mandatno obdobje 2014 – 2018.