10. 2. 2015
Odziv Ministrstva za obrambo
Predlog za izstop Republike Slovenije iz Nata predstavlja sicer legitimno razmišljanje v okviru demokratične družbe, vendar menimo, da sam izstop iz Nata ne predstavlja rešitve za zmanjšanje obrambnih izdatkov. Prav nasprotno. Izven Zavezništva bi bila raven varnosti Republike Slovenije nižja, obrambni izdatki pa bi bili večji. V nadaljevanju izpostavljamo predvsem najpomembnejša dejstva, ki utemeljujejo upravičenost in smotrnost našega članstva v Natu.
1. Referendumska odločitev in večinska politična podpora Po osamosvojitvi Republike Slovenije je postalo članstvo v Natu, poleg članstva v Evropski uniji, osrednja zunanje politična prioriteta vseh vlad. Novembra 2002 je bila Republika Slovenija na vrhu Nata v Pragi povabljena, da začne pristopne pogovore za članstvo. Na referendumu v marcu 2003 je več kot 66 % volivcev podprlo naše članstvo v Natu. K visoki referendumski podpori je prispevala tudi podpora večine političnih strank, predsednika republike in drugih institucij. Navedeno kaže na visoko stopnjo soglasja in podpore vstopu Republike Slovenije v Nato, tako nosilcev političnega sistema kakor tudi državljanov Republike Slovenje.
Konsenz o načinu zagotavljanja nacionalne varnosti v sistemu kolektivne obrambe se kaže tudi v Resoluciji o strategiji nacionalne varnosti Republike Slovenije, ki jo je Državni zbor Republike Slovenije sprejel 2010 in v kateri predstavlja kolektivna obramba v okviru Nata enega ključnih elementov zagotavljanja nacionalne varnosti, stabilnosti in obrambe.
2. Zagotavljanje ravni varnosti Republike Slovenije znotraj Zavezništva Članstvo v Natu Republiki Sloveniji zagotavlja varnostne garancije, ki nam kljub majhni verjetnosti konvencionalnega napada na državo, omogočajo opustitev koncepta samozadostnosti pri zagotavljanju nacionalne obrambe. Po sprejemu v Nato je Republika Slovenija lahko zmanjšala obseg Slovenske vojske, obenem pa nenehno izboljšuje njeno usposobljenost in opremljenost.
Republika Slovenija je v Zavezništvu aktivna pri oblikovanju in izvajanju politik Nata. Čeprav je splošni vpliv Republike Slovenije v mednarodnem varnostnem okolju povezan z njeno gospodarsko in vojaško močjo, nam članstvo v Nato daje vzvod, s katerim lahko uveljavimo svoje varnostne interese.
Članice Zavezništva suvereno sprejemajo odločitve o svoji varnostni politiki, je pa članstvo v Natu pri tem najpomembnejša predpostavka. Kakor vse druge članice Nata tudi Republika Slovenija sama sprejema odločitve o nakupu oborožitve v skladu s proračunskimi možnostmi in sama določa sile za sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah na nabornih konferencah Nata, potem ko sprejme ustrezne politične odločitve na podlagi lastnih in kolektivnih interesov. Slednji so izraženi z odločitvami Zavezništva, kadar je doseženo soglasje vseh članic. K realizaciji teh odločitev pa zaveznice prispevajo vsaka po svojih zmožnostih.
Republika Slovenija sodeluje v mednarodnih operacijah in misijah, kot kredibilna in odgovorna članica mednarodne skupnosti in ne samo zaradi članstva v Natu. Kot država, ki trenutno ni vojaško ogrožena, ima naša državo moralno dolžnost, da v okviru svojih moči v sodelovanju z zaveznicami in partnerji aktivno prispeva pri zagotavljanju varnosti v tistih delih sveta, ki nimajo stabilnega varnostnega okolja. To velja tudi za območja, na katerih sodelujemo v mednarodnih operacijah in misijah. Poleg vojaških zmogljivosti Republika Slovenija sodeluje v mednarodnih operacijah in misijah tudi s civilnimi projekti. Da članstvo v Natu ni neposredno povezano z udeležbo v mednarodnih operacijah in misijah, ne navsezadnje kažejo tudi primeri Finske, Švedske ter več drugih nečlanic Nata, ki so imele npr. v Afganistanu v preteklih letih po nekajkrat več pripadnikov svojih vojska kot Republika Slovenija.
3. Finančno breme zagotavljanja varnosti Ministrstvo za obrambo nikakor ni imuno na vplive finančne in gospodarske krize. Ključni planski dokument na obrambnem področju, ki določa cilje in ključne usmeritve delovanja in razvoja obrambnega sistema RS v srednjeročnem obdobju je Srednjeročni obrambni program 2013 – 2018 (SOPR 2013-2018), ki ga je sprejela Vlada RS 1. 2. 2013. Vlada je s potrditvijo SOPR 2013-2018 zagotovila, da naj bi se obrambni izdatki, glede na okrevanje gospodarstva in posledično rast BDP, do leta 2018 postopoma zviševali (iz 1,13 % BDP v letu 2013 na 1,18 % BDP v letu 2018). Vlada zaradi trajajoče krize s SOPR-om sprejete usmeritve ni uresničevala, vpliv finančne krize v RS pa se je odražal ravno nasprotno, na zniževanju obrambnih izdatkov. Ti so se iz 1,65 % BDP v letu 2010 znižali na 1,09 % BDP v letu 2013. V nominalnih zneskih to pomeni zmanjšanje iz 582 milijonov evrov (2010) na 382 milijonov evrov (2013), oziroma za eno tretjino. Trend zmanjševanja obrambnih izdatkov se na podlagi sprejetih proračunov za 2014 in 2015 nadaljuje
Članstvo v Natu ne prinaša le finančnih obveznosti, pač pa je potrebno denar, ki ga Republika Slovenija plačuje za delovanje Nata, obravnavati podobno kot sredstva namenjena Evropski uniji. Iz Natovih proračunov se financirajo zmogljivosti, ki jih uporablja tudi Republika Slovenija. Med drugim se sofinancira tudi posodobitev letališča v Cerkljah ob Krki. Članstvo v Natu omogoča Republiki Sloveniji tudi varovanje zračnega prostora s prestreznimi letali v okviru zavezniških mehanizmov. Gre za izredno pomembno zavezniško pomoč, saj bi bili drugi načini varovanja slovenskega zračnega prostora politično in finančno težko uresničljivi.
Na podlagi navedenega je ključna ugotovitev, da v sodobnem, kompleksnem in nepredvidljivem varnostnem okolju, v katerem prevladujejo asimetrične grožnje in so finančni viri za razvoj potrebnih vojaških zmogljivosti bolj omejeni, nobena država ne more zagotavljati svoje varnosti in obrambe sama. Zato je nujno potrebno povezovanje in partnersko sodelovanje. Za uživanje pravic in ugodnosti, ki izhajajo iz članstva v Natu, mora Republika Slovenija prevzeti tudi odgovornosti in prispevati v Zavezništvu po načelu sorazmerne in pravične delitve bremena ter zavezniške solidarnosti. Članstvo v Natu Republiki Sloveniji omogoča zagotavljanje varnosti pod ugodnejšimi pogoji, kakor če bi si varnost zagotavljala sama. Nacionalne obramba Slovenije je zagotovljena s kolektivno obrambo v okviru Nata. Nacionalna varnost, ki jo Republika Slovenija zagotavlja tudi s članstvom v Natu, predstavlja okvir, ki omogoča temeljne pogoje za socialni in gospodarski razvoj družbe.
n1info.si/novice/slovenija/ze-drugo-amerisko-opozorilo-slovenija-zaradi-obrambnih-izdatkov-na-radarju-zda/
www.zurnal24.si/svet/trumpov-posebni-odposlanec-ostro-nad-nataso-pirc-musar-437533
EU ne rabi NATO in svetovnega "policaja" ZDA; EU se lahko brani sama.
Mala Slovenija plačuje račune za vojne velikih.
NATO prihaja po naše pokojnine.
Namesto, da se ukloni zahtevam jastrebov, ki so pravzaprav zakuhali vojno v Ukrajini, bi se morala Slovenija upreti zahtevam po dvigu izdatkov za vojsko in milijone preusmeriti v višje pokojnine in plače.
Nihče nas ne more prisiliti, da izvajamo militarizacijo in tako delujemo v lastno škodo, kar zmanjšanje sredstev za pomembne družbene dejavnosti je. Del suverenosti, ki smo jo prostovoljno odstopili paktu NATO, si lahko z izstopom kadarkoli povrnemo!
Maslo na glavah, topovi na fronti.
Ne dajmo denarja, tudi rusko ne bomo govorili.
"Evropa se mora čim prej usmeriti v izgradnjo lastnih obrambnih sposobnosti in industrije"
Več na: www.zurnal24.si/slovenija/to-je-po-srecanju-z-evropskimi-voditelji-o-ukrajini-povedal-robert-golob-vladimir-putin-ukrajina-rusija-eu-emmanuel-macron-evropska-unija-437074
siol.net/novice/svet/ultimat-clanicam-zveza-nato-bi-lahko-tudi-razpadla-650232
Pogodba z NATO-om je dolga več 1000 strani, napisana v angleščini. Močno dvomim, da so jo naši (dobro) prevedli in dali prebrati (večim!!!) strokovnjakom. Uradno lahko mi, običajni državljani, preberemo le eno A4 stran, kjer piše, da lahko izstopimo po 10-tih letih (to obdobje je že mimo!), da pa ostalo ne smejo objaviti v javnost, ker so to strogo varovani podatki.
Kaj je takega notri, da bi nas "navadne" državljane, lahko vznemirilo?
Kaj smo sploh podpisali?
Kdo nam je dihal za vrat, da je pogodba morala biti podpisana?
Kaj pomeni vojaška obramba v sistemu v katerem živimo, če pa so napadi na državo lahko finančne in popolnoma druge narave?
Uradni odgovor bo seveda tak kot običajno.
Pozdravljeni
Nesmiselno se mi zdi v en predlog vladi tlačiti več predlogov vladi, saj zaradi različnih družbenih mnenj vsak zahteva širšo družbeno obravnavo.
lp
komaj cakam floskulast odziv organa, v smislu, da se to ne da, ker so podpisane pogodne in dolocene obveznosti in da je to nujno za slovensko varnost in bla bla bla in bla in bla predlog neprimeren...
zanimivo, kako se nic ne da, razen kadar se hoce... takrat ni noben zakon ovira
Takšen predlog se je na tem portalu pojavil vsaj dvakrat. Odgovor MORS-a je tako že vnaprej znan.
predlagam.vladi.si/webroot/files/1514_PVS&
NATO ni nujen za slovensko varnost, je pa za davkoplačevalce sigurno ceneje.
V primeru izstopa iz Nata bi si morala Slovenija zagotavljati varnost popolnoma sama. Sama bi morala razvijati vse rodove vojske, vključno z izjemno dragim letalstvom. Da potem o natolcevanju glede onesnaževanja Počka ne govorim (glede na to, da bi morali tudi večje in kompleksnejše vaje izvajati doma).
Trditev, da bi bilo to za Slovenijo ceneje, ne drži. Še vedno bi bilo smiselno tudi sodelovanje v mednarodnih operacijah in misijah - predvsem na Balkanu, kjer sta stabilnost in mir v političnem in gospodarskem interesu Slovenije. Potem pa so tu še misije Evropske unije in Organizacije ZN, kjer bi bili kot kredibilna članica znotraj teh dveh sistemov dolžni sodelovati. Seveda so tudi nekatere misije EU in OZN moralno vprašljive.
Slovenija ni Švica, da bi si lahko FINANČNO PRIVOŠČILI nevtralnost.
Že pred vstopom v Nato smo z njimi partnersko sodelovali (Partnerstvo za mir). Vojska nas ni stala niti približno toliko, kot od nas zahteva Nato.
V mednarodnih misijah lahko sodelujemo tudi če nismo v Natu....če gre za misije EU ali OZN, smo člani obeh organizacij.
David S,
Cene oborožitvenih sistemov, plače vojakov in stroški logistike naraščajo. Tako zaradi ekonomskih, kot zaradi tehnoloških razlogov. Raven obrambne zmogljivosti RS, ki smo jo z določenimi finančnimi sredstvi zagotavljali pred vstopom v NATO (ki po mojem mnenju tako ni bila zadovoljiva), danes s temi istimi finančnimi sredstvi ne bi mogli doseči.
Kot drugo pa v primeru izstopa iz Nata, obrambni proračun ne bi mogel predstavljati takšne ekonomske rezerve. S skoraj 1,60% BDP se danes za obrambo nameni manj kot 1,00% BDP, predvsem zaradi tega, ker si varnost zagotavljamo v kolektivni obrambi znotraj zavezništva. Če bi si varnost zagotavljali sami bi bil takšen padec v obrambnih izdatkih katastrofa za nacionalno varnost, s tem pa tudi za gospodarstvo in socialo.
S trenutnim proračunom MORS-a lahko pokrijemo zgolj operativne stroške tistih 7000 pripadnikov stalne sestave. Denarja ni niti za 1500 pogodbenih rezervistov (večina se sploh ne usposablja). Trditev, da bi s takšnimi ali celo manjšimi sredstvi lahko vzdrževali nekajkrat številnejšo naborniško vojsko, ob podpori nekaj tisočere poklicne vojske in ustrezen tehnološki razvoj vseh rodov vojske, je smešna.
Nihče ne predlaga, da bi z manjšim denarjem vzdrževali še več vojske.
Mi nismo nek veliki agresor, da bi nenehno potrebovali najnovejše in najsodobnejše oborožitvene sisteme. Ob tem sem prepričan, da bi na odprtem trgu, kjer lahko konkurirajo tudi drugi proizvajalci, orožje dobili ceneje, kot sedaj, ko smo ga prisiljeni kupovati od Nato dobaviteljev.
Če je kaj smešnega, je to trditev, da bi nižji izdatki za vojsko pomenili težave za naše gospodarstvo.
Ravno za obrambo države bi bilo potrebno kupovati moderno in sofisticirano oborožitev. To, skupaj s številčnejšo (naborniško) vojsko, bi bil garant, ki bi Sloveniji omogočal optimalno raven odvračanja agresije - za kar imamo danes NATO.
Nacionalna varnost je še kako pomembna za razvoj gospodarstva, predvsem za tuje investitorje.
Očitno imava različne poglede, tudi tvoje mnenje je sicer zanimivo, se pa z njim ne strinjam. S tem tudi zaključujem tale dialog.
Moje mnenje je pač, da si Slovenija ne more privoščiti tehnološke vojne z morebitnim agresorjem.
Investitorje uspešno odganjamo z birokracijo, ekstremnim obdavčenjem (ki je tudi posledica nemajhnih izdatkov za vojsko) in korupcijo. Imam kar nekaj stikov v poslovnem svetu, tudi v tujini, in še nisem slišal, da nekdo ne bi želel investirati npr. v Liechtensteinu, ker le-ta nima dovolj močne vojske (oziroma je sploh nima).
Sicer se strinjam z idejo da je nujno potrebno ponovno uvesti služenje vojaškega roka, ne vem pa kaj mislite z Falkonom kolikor jaz vem so to letalo kupili kot vladno letalo za naše politike kasneje pa je zaradi vzdrževanja in upravljanja pristalo v vojski ne pa zaradi NATA.
NATO ni avtobusna postaja, da se vstopa in izstopa po mili volji.
Verjetno smo podpisali nek sporazum, ki predvideva tudi izstop.
Najverjetneje ni brezplačen.
Po drugi strani pa, če bodo vse države razmišljale podobno, NATO ne bo več obstajal in potem bi morali zagotavljati sami svojo varnost.
Tudi sam sem proti orožju, vendar NATO je vseeno cenejši od odvisnosti od lastne vojske.
Izstop iz Nata seveda podpiram, proti sem glasovala že na referendumu za vstop v Nato.
Ni mi pa jasno, zakaj pa bi morali ponovno uvesti obvezno služenje vojaškega roka? Če že, je bolje, da imamo poklicno vojsko - številčno manjšo, a bolj učinkovito in bolje plačano - ki bi bila tudi učinkovitejša v poplavah itd., ne pa, da se kliče vojsko le, ko je že zares hudo, gasilci so preobremenjeni, vojaki pa na toplem delajo sklece.
Ne potrebujemo obveznega služenja vojaškega roka.
Se strinjam, zato sem pa dal ta dva predloga:
Prostovoljni vojaški tečaj pod okriljem Slovenske vojske
predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/6265
Vojska in civilna zaščita kot ena nerazdružljiva celota
predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/6305
Obvezno služenje vojaškega roka pa se mi prav tako zdi nepotrebno, ker se lahko tista potrebna vojaška znanja in tudi nekatera potrebna znanja s področja civilne zaščite dobi na vojaških tečajih v matičnih vojašnicah, če se jih uvede, ne pa da se gre za 3 mesece ali več stran od doma v neko vojašnico in se tako dobesedno zapravi del svojega življenja.
Sprašujem vas zakaj bi zopet uvajali obvezno služenje vojaškega roka? Saj tudi tega ne rabimo in ne potrebujemo, saj lahko živimo in delamo brez vojske. Lep primer Švica oni nimajo vojske.
Ne vem, katero Švico vi mislite....tista sredi Evrope ima obvezno služenje vojaškega roka (mislim da 4 ali 5 mesecev) in letno za vojsko porabi 4 milijarde EUR.
Lani so imeli referendum....73% jih je glasovalo proti ukinitvi obveznega služenja vojaškega roka......če bi si že radi jemali Švico kot lep primer...
Švica ima obvezno služenje vojaškega roka in seveda vojska še kako obstaja tam. Kljub vsemu pa je vzdušje glede vojske tam drugačno, saj sta združeni vojska in ministrstvo za šport. Švicarji torej na vojsko gledajo kot na rekreacijo, ker vedo, da je njihova država vojaško nevtralna in jim v nobenem primeru ne bo treba iti na bojišča, razen če bi jih kdo napadel in bi se morali braniti. Mladi švicarski katoliki se edino lahko odločijo še za to, da se pridružijo švicarski gardi v Vatikanu za nekaj časa.
Obvezno bi morali spet uvesti obvezno služenje vojaškega roka.Kdor trdi da vojske ne rabimo,ta nima pri sebi še vse stvari pošlihtane.
Ni potrebno obvezno služenje vojaškega roka, se pa strinjam, da so določena znanja iz vojske lahko precej pomembna za življenje, zato sem tudi pred kratkim predlagal vojaški tečaj, kjer bi se združila znanja tako vojske kot civilne zaščite, ker so v obojem ljudje danes premalo izobraženi.
Ha,malo bolje se pozanimajte glede Švice.Imajo vojsko,imajo......ne na pamet...
Znanje Zgodovine večine ljudi astronomsko peša. Slovenci so se že od vekomaj borili izključno v uniformah tujih vojska in za tujega cesarja ali kralja! Poglejte le zgodovino zadnjih 100-150 let kako je bilo. Sem absolutno za izstop kneževinice Slovenije iz Nata. Za Jenkije smo vredni manj od prepražnika je to jasno!?
Brez patriotskega Putina in Rusije bi bil že popolnoma ves planet kolonija Jenkijev. Da to razumeš je treba imeti nevtralen pogled, ki ga pa velika večina ljudi ne premore.
Predlog je dober, zato ga podpiram.
Predlagam, da Kučan vrne pokojnino, pa bomo tudi prihranili.
NATO v zameno za minimalni vložek omogoča, da ne zapravljamo denarja za popolno opremo vseh rodov vojske, temveč za specializacijo, kar je v našem primeru bistveno bolj racionalno.
Poleg tega NATO ne more zahtevati vojaške intervencije niti v primeru napada na drugo članico zveze. Pogodba govori o obveznem odzivu, za kakršnega ostale članice menijo, da je potreben. Prisotnost naših vojakov na misijah je torej naša dobra volja.
Obvezno služenje vojaškega roka je najslabša ideja v zgodovini človeštva. Naj se raje uvede obvezno izobraževanje o ekonomiji, pravu, statistiki in logiki ter za vsak primer še o varnem rokovanju z orožjem.
Če bi cela EU postala nevtralna, bi to pomenilo katastrofo za razmerje moči na svetu. Sicer nisem navijač ZDA, ampak še zmeri raje vidim njih na vrhu kot BRICS.
Če kdo res misli, da je sodelovanje v obrambi drugih članic zavezništva prostovoljno, živi v pravljici. Pa tudi sicer bi bilo članstvo s figo v žepu (drugi nas bodo branili, mi pa njih ne) nevredno resne države, ki želi biti spoštovana članica mednarodne skupnosti.
Prisotnost na misijah je ravno toliko naša dobra volja, kot je dobra volja delavca, da svojemu nadrejenemu odkloni delo, ki ni izrecno napisano v njegovi pogodbi o zaposlitvi. Torej, pravno ima vsekakor to pravico, v praksi pa šefi tega ne bodo dolgo tolerirali, še posebej, če ne gre za neke nerazumne želje. In to, da vse države članice sodelujejo v skupnih operacijah zavezništva, nikakor ni nerazumno pričakovanje.
Strošek nikakor ni majhen. NATO pričakuje, da države članice porabijo vsaj 2% BDP za vojsko. To je več kot 700 mio EUR letno. Slovenija takšnih izdatkov za vojsko ne potrebuje, niti jih v takšni višini nikoli nismo imeli, tudi brez Nata. To ni racionalno.
Nato prav tako (logično) zahteva nakupe orožja, proizvedenega v državah članicah. To orožje (tisto, ki ga dobimo na razpolago....high tech je rezervirano za velesile)
Se vam zdi, da je SV specializirana? Česa pa nimamo? Letalonosilk?
Razmerje moči v svetu je katastrofalno v tem trenutku. ZDA počnejo, kar se jim zahoče....z Natom ali brez. Tako vojaško, kot tudi gospodarsko. Na gospodarskem področju se počasi vzpostavlja ravnotežje....na vojaškem so BRICS (ki zaenkrat ne kažejo velikega interesa po vojaškem sodelovanju) zelo daleč, tudi če se združijo. Skrb za rušenje ravnovesja moči je torej odveč....glede na to, da ravnovesja ni.
Poleg tega Slovenija ni neposredno ogrožena. Vse sosednje države so članice tako EU, kot tudi Nata. Če nas katera od njih napade, že sedaj nimamo zaščite - Nato v internih spopadih ne bo posredoval na eni od strani, če ne bo izjemno očitno, kdo je agresor....in vsi vemo, kako težko je dokazovanje takšnih stvari.
Slovenija lahko tudi izven zavezništva ohranja zadosten nivo vojaške pripravljenosti, za bistveno manj denarja. Pri tem lahko tudi ohrani partnerske odnose z Natom, in z zavezništvom sodeluje. Članstvo pa ni potrebno.
Konec koncev....glede na to, da mi po pogodbi ne rabimo vojaško posredovati v korist drugih članic....velja enako tudi za njih. Kar pomeni, da neke prave garancije v bistvu ni.
NATO v zameno za relativno visok vložek omogoča, da slovenski državljani plačujejo in podpirajo nasilje za uveljavljanje interesov predvsem ameriških korporacij. Torej sluga plača, da lahko služi. Vrhunsko dodelan sistem, avtorjem lahko samo čestitamo in se zamislimo nad lastno inteligenco.
Pametne države se tako ali tako ne zanašajo 100% na NATO. Zato pa so Ukrajinske sosede hitro začele poglabljati vojaško sodelovanje tudi izven okvira zveze.
Prisotnost ali odsotnost slovenskih 10 vojakov tu in tam je irelevantna, kar je jasno vsem. Gre za gesto, ki je ne bi nihče preveč pogrešal. Če jih bo kaj motilo, jih bo premajhen vložek v vojsko, kar pa že tako počnemo (skupaj z ogromno drugimi članicami).
SV se mi zdi bolj specializirana, kot bi lahko bila, a manj, kot bi morala biti. Nimamo npr. vojnega letalstva (ne, tistih par frčoplanov in helikopterjev ne šteje). Za razliko od mornarice, ki je dejansko ne potrebujemo bistveno bolj od npr. Avstrije, vojno letalstvo nikakor nima zanemarljive vloge.
Rekel sem razmerje in ne ravnovesje moči. Ravnovesja moči si sam nikakor ne želim, ker hladna (da o vroči ne govorim) vojna: 2. runda nekako ni v mojem interesu. BRICS pa se ne trudijo za vojaško sodelovanje, ker trenutno nima smisla, ker ZDA + EU vs BRICS še zmeraj zmagamo, medtem ko samo ZDA vs BRICS ne bi bilo več tako zelo enostransko.
Nobena od sosed nas ne bo napadla, če pa nas bo, pa bo vsekakor kristalno jasno, kdo je agresor, ker trditev, da je SV s svojimi 7000 vojaki napadla katerokoli državo večjo od Lihtenštajna, zveni izredno smešno.
Zadosten nivo vojaške pripravljenosti je zelo diskutabilna zadeva.
100% garancije vsekakor ni. Ampak dokler se ne spravi nekdo testirat, ali gre zgolj za blef ali za resno alianso, sem srečnejši znotraj nje, kot zunaj.
Če se strinjamo, da nas sosede ne bodo napadle....pred kom se bomo torej branili z vojsko?
Slovensko letalstvo pa je takšno, kakršnega za obrambno doktrino potrebujemo. Pilatusi in helikopterji so za obrambo Slovenije neprimerno bolj učinkoviti kot pa kakšne F-16 ali kaj podobnega.
Kar se tiče tega, koga je bolje gledati na vrhu, pa....če pogledam, kaj so Američani naredili dobrega in slabega v zadnjih 20 letih.....nisem ravno prepričan, da so boljša izbira.
Takrat, ko bo jasno, pred kom se bomo branili, bo že prepozno.
Predvidevanje, da sanjam o nekih superlovcih za letalstvo SV, je zgrešeno. Slovenija bi se tako ali tako morala osredotočiti na helikopterje, če že, ampak tudi tako imamo letalstva premalo za kakršnokoli resnejšo obrambo pred komerkoli, ki ni ravno San Marino.
Brez ameriškega vojnega kompleksa bi hočeš nočeš bil svet tehnološko precej bolj zadaj, kot smo. Poleg tega imam raje predvidljivega hegemona kot nepredvidljivega.
Izstop iz zveze NATO podpiram, to bi morale storiti tudi druge države EU ter postati vojaško nevtralne. Preveč jih ZDA s tem kontrolirajo zunanjepolitično in vse bolj tudi notranjepolitično.
Kar se tiče obveznega služenja vojaškega roka, pa se ne strinjam. Za mlade v najboljših letih sigurno ni najboljše, da morajo iti za 3 mesece ali več stran od doma, zato so si v zadnjih letih tega obveznega služenja tudi izmišljevali razne poškodbe, da niso rabili iti tja. Če bi se že šlo kakšno osvajanje vojaških znanj, bi se mi zdela precej boljša kakšna alternativa v smislu vojaškega tečaja v domačih vojašnicah:
predlagam.vladi.si/webroot/idea/view/6265
Torej, ker predlog delno podpiram in ga delno ne, se glasovanja vzdržim.