Strategija o zunanji politiki Republike Slovenije
Pri pregledu delovnega osnutka deklaracije o zunanji politiki Republike Slovenije (v nadaljevanju RS) in ob vabilu, da naj pri njej sodeluje širša javnost, predlagam Vladi jasno zastavljanje ciljev in prioritet RS v mednarodnih odnosih.
To sta :
Deklaracija naj med viri ogrožanja in varnostnih tveganj za RS opredeli tudi revščino, neenakomeren razvoj, kulturna in verska trenja, ki vodijo v odkrite konflikte med kulturnimi identitetami. Deklaracija naj določi prihodnji položaj RS v obstoječih sistemih varnosti, to je v NATU in v ZN, in določi, katere konkretne varnostne grožnje lastnim državljanom bo reševala v mednarodni skupnosti. (Primera sta nedemokratični procesi v partnerskih državah kot je Ruska Federacija in nasilni nedržavni akterji kakršen je trenutno ISIL).
Z EU kot globalno igralko mora Slovenija dosegati svoje gospodarske cilje in se odločiti glede evroobmočja in odnosa do BRICS (dolar, renbini); navkljub EU pa mora doseči geopolitično diverzifikacijo investicij in mednarodne menjave. Na EU naj Slovenija prenese tiste zunanje-politične funkcije, ki zanjo niso vitalne oziroma je njihovo izvajanje drago glede na intenzivnost sodelovanja s posamičnim akterjem. Deklaracija naj našteje funkcije, ki bodo postopno prenešene na EU upoštevajoč dejstvo, da so stalna predstavništva izjema in ne pravilo slovenskega ZP delovanja ter da se slovenske zmožnosti vpliva na mednarodne odločitve zmanjšujejo.
Prav tako je potrebno v Deklaraciji zapisati, da ima Ministrstvo za zunanje zadeve RS vodilno vlogo pri kreiranju zunanje politike in jasno opredeliti vlogo zunanjepolitičnih instrumentov v odnosu do strategije.
Ti so:
Pohvalen je napredek glede pojmovanja digitalne diplomacije v predlogu v obravnavi v Državnem zboru 12.11. 2014, ki daje tudi upanje, da bo sprejeta Deklaracija odražala doseženo razumevanje procesov v globalizirani skupnosti, ki sami po sebi zahtevajo resne organizacijske spremembe zunanjepolitičnega sistema RS.
Nekam dosti povdarjate južno soseščino...
Super hvala za komentar!
V Evropski politiki je južna soseščina celotna Severna Afrika, kar vsebinsko pomeni soočanje z vsemi migrantski pritisk na Lampeduzo.
Nekateri menijo, da je potrebno celotno politiko evropskih soseščin postaviti na novo. Bi se strinjala, gre pa za drugo plast slovenske ZP v evropski ZP.
Naša zunanja politika potrebuje predvsem za diplomacijo usposobljeni kadre in usposobljenega ministra! Koalicijska pogodba in predsednik vlade pa bi morali dati času in razmeram primerne nacelne usmeritve, dejanske aktivnosti pa bi morale biti preverjene tudi v parlamentu in z nevladnimi organizacijami. Razmere v svetu se spreminjajo hitro zato država potrebuje le dobro in načelno vodeno ter hitro odzivno zunanjo politiko. Strategije so dokumenti brez velike uporabne vrednosti.