Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija
Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije
  ⟨ prejšnji     naslednji ⟩  

Dobro znanje slovenskega jezika kot glavni pogoj za pridobitev državljanstva

3947 OGLEDOV 15 KOMENTARJEV

Predlagam, da naj bo osnovni in najbolj bistven pogoj za pridobitev državljanstva Republike Slovenije dobro znanje slovenskega jezika, ki bi se ob predložitvi vloge za državljanstvo tudi preverjalo z različnimi jezikovnimi testi in se na podlagi tega presodilo, ali si nek človek zasluži slovensko državljanstvo ali ne. Prav tako bi se lahko vsem tistim polnoletnim ljudem, ki so že slovenski državljani in ga ne obvladajo ter ga niti ne poskušajo obvladati oz. ne kažejo želje po tem, državljanstvo odvzelo, dokler se ne naučijo dobro slovenskega jezika in lahko v njem izpolnjujejo razne slovenske formularje, berejo slovenske knjige in javne dokumente ter v tem jeziku tudi javno govorijo. Z drugimi besedami, dokler človek v naši državi ne obvlada slovenskega jezika, se v državo tako ali drugače ne more aktivno vključiti in se asimilirati v samo družbo, kar ima lahko katastrofalne posledice za človeka samega, zato bi se res moralo gledati na to, da bi slovenski jezik obvladali vsi slovenski državljani. Ravno slovenski jezik je namreč tisti, ki najbolje definira državo Slovenijo in upravičenost Slovencev do lastne države. Je edini jezik, ki je uraden na področju celotne države, medtem ko sta italijanščina in madžarščina kot jezika uradna na območjih, kjer je izrazito prisotna tudi italijanska ali madžarska manjšina in ta predstavlja širok del prebivalstva. Zato drugi jeziki kot uradni trenutno niso omogočeni ali zaželeni, ker nobeni drugi narodi v slovenski državi na katerem območju ne predstavljajo tolikšnega števila prebivalstva kot recimo Madžari v Prekmurju ali Italijani v slovenski Istri. Če pa se v teh primerih zgodi, da se mora nekemu državljanu državljanstvo odvzeti in nima drugega (čeprav ima kar veliko priseljencev pogosto dvojno državljanstvo in bi jim eno še vedno ostalo), postane ta uradno človek brez državljanstva ali t. i. državljan sveta, kar pomeni, da ni upravičen do nobene od ugodnosti, ki mu jih lahko nudi država (recimo v socialnem smislu glede nadomestil in otroških dodatkov ter obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja), posledično pa si bo ta človek še kako želel, da se dobro nauči slovenskega jezika in se tako ali drugače vključi v slovensko družbo in tudi njeno kulturo. Nepremičnine v lasti tujcev v naši državi bi morale biti enako obdavčene kot vse ostale, pa če je ta človek naš državljan ali ne, takisto njegovo delo na delovnem mestu v naši državi. To bi uredilo mnogo stvari na najrazličnejših področij, ki so trenutno problematična v Republiki Sloveniji. Dodatek: tudi za Slovence, ki bi si želeli dobiti službo v medijih, bi morali zahtevati popolno obvladovanje slovenskega jezika, posebej v primeru zvočnih medijev tudi v smislu pravilne izgovorjave besed in pravilne slovnice. Vse preveč napak opažam pri njih v polovičnem vikanju, napačnih uporabah nedoločnika in namenilnika, slabi uporabi dvojine in neuporabi rodilnika oz. genitiva pri zanikanju ter seveda prevelikem številu anglizmov in balkanizmov, med katerimi velika večina teh v naš jezik ne spada. Zaradi napačne uporabe jezika v medijih se dogaja, da tudi veliko Slovencev svojega lastnega jezika ne obvlada več tako, kot bi ga morali.

20 glasov

11 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR K KO17 33 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • ZADNJA SPREMEMBA
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


28. 1. 2015

Odziv Ministrstva za notranje zadeve

Pridobitev državljanstva z naturalizacijo ureja Zakon o državljanstvu Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 24/07 – UPB2). Eden izmed pogojev za pridobitev državljanstva Republike Slovenije z naturalizacijo je pogoj, da oseba obvlada slovenski jezik za potrebe vsakdanjega sporazumevanja, kar dokaže s spričevalom o uspešno opravljenem izpitu iz znanja slovenščine na osnovni ravni. Vlada Republike Slovenije je s Sklepom o določitvi strokovne komisije za opravljanje preizkusa znanja slovenskega jezika (Uradni list RS, št. 47/94) imenovala Center za slovenščino kot drugi tuj jezik na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani kot strokovno komisijo, pristojno za preizkus znanja slovenskega jezika. Izpit iz slovenskega jezika lahko prosilci za državljanstvo opravijo pri navedenem centru ali dvanajstih izobraževalnih ustanovah po celi Sloveniji. Izpit iz slovenskega jezika je sestavljen iz petih sklopov, in sicer:

  • govorno sporazumevanje;
  • razumevanje govorjenih besedil;
  • razumevanje zapisanih besedil;
  • poznavanje slovničnih struktur;
  • tvorjenje pisnega besedila.

Ministrstvo za notranje zadeve, ob sofinanciranju EU, vsem migrantom, zlasti pa novo prispelim, omogoča pomoč pri vključevanju v okolje. Navedeno pomoč sestavlja nabor različnih programov, katerih najpomembnejši element sestavlja prav učenje slovenskega jezika.

Ministrstvo za notranje zadeve se zaveda, da je znanje jezika države, v kateri se migrant nahaja, nujno za njegovo življenje in delo. Znanje slovenskega jezika pa je dokazljivo le z izpitom, katerega je mogoče opravljati na treh ravneh. Izpit iz znanja slovenščine na osnovni ravni, ki je potreben za pridobitev državljanstva Republike Slovenije, je namenjen odraslim, katerih prvi jezik ni slovenščina, potrebujejo pa javno veljavno listino o znanju slovenščine kot drugega jezika za zasebne ali uradne namene. Skladno s Standardi znanja v izobraževanem programu Slovenščina za tujce pa osebe, ki uspešno opravijo izpit na osnovni ravni obvladajo osnove slovenskega jezika s katerimi se lahko sporazumevajo v predvidljivih govornih položajih ob vsakdanjih temah, razumejo bistvene informacije v krajših, manj zahtevnih avtentičnih zapisanih in govorjenih besedilih, napišejo krajše besedilo ob navodilih ter se govorno in pisno izražajo preprosto, ustrezno in pravilno, brez večjih motenj v sporazumevanju.

Ministrstvo za notranje zadeve državljanom tretjih držav omogoča brezplačno udeležbo v enotnem programu Začetna integracija priseljencev (ZIP), katerega sestavljajo tako elementi učenja slovenskega jezika na osnovnem nivoju kot tudi seznanjanja s slovensko kulturo, zgodovino in ustavo. Navedeni program obsega 180 ur. Ministrstvo za notranje zadeve osebam, ki so bile na tečaju prisotne vsaj 80% ur, krije tudi stroške prvega opravljanja izpita iz slovenskega jezika na osnovni ravni, katerega izvajajo v RS pooblaščene ustanove. Posebna skrb pa je namenjena osebam s priznano mednarodno zaščito, ki so upravičene do 300 ur učenja slovenskega jezika, dodatno pa jim je lahko omogočeno še 100 ur učenja jezika. Tudi tem osebam ministrstvo krije stroške prvega opravljanja izpita iz slovenskega jezika na osnovni ravni.

Glede na navedeno na Ministrstvu za notranje zadeve ocenjujemo, da so možnosti za učenje slovenskega jezika, ki so namenjene tujcem, zelo dobre. Raven znanja slovenskega jezika, ki je potrebna za pridobitev državljanstva Republike Slovenije pa izkazuje, da se je prosilec za državljanstvo zmožen uspešno sporazumevati v slovenskem jeziku v različnih življenjskih situacijah. Ali bo prosilec za državljanstvo, ki je izpit uspešno opravil, slovenski jezik tudi uporabljal kasneje v vsakdanjem življenju, pa ni mogoče zagotoviti s strožjimi pogoji v zakonu. Neuporaba slovenskega jezika v vsakdanjem življenju pa ne sme imeti za posledico odvzema državljanstva Republike Slovenije, saj bi s tem odvzeli pravno varnost državljanom Republike Slovenije.

Priloge:

Popravki predloga

Verzija predloga z dne, 6. 11. 2014 | 01:40:36

Dobro znanje slovenskega jezika kot osnovni pogoj za pridobitev državljanstva

Predlagam, da naj bo osnovni in najbolj bistven pogoj za pridobitev državljanstva Republike Slovenije dobro znanje slovenskega jezika, ki bi se ob predložitvi vloge za državljanstvo tudi preverjalo z različnimi jezikovnimi testi in se na podlagi tega presodilo, ali si nek človek zasluži slovensko državljanstvo ali ne. Prav tako bi se moralo vsem tistim polnoletnim ljudem, ki so že slovenski državljani in ga ne obvladajo ter ga niti ne poskušajo obvladati oz. ne kažejo želje po tem, državljanstvo odvzeti, dokler se ne naučijo dobro slovenskega jezika in lahko v njem izpolnjujejo razne slovenske formularje, berejo slovenske knjige in javne dokumente ter v tem jeziku tudi javno govorijo. Z drugimi besedami, dokler človek v naši državi ne obvlada slovenskega jezika, se v državo tako ali drugače ne more aktivno vključiti in se asimilirati v samo družbo, kar ima lahko katastrofalne posledice za človeka samega, zato bi se res moralo gledati na to, da bi slovenski jezik obvladali vsi slovenski državljani. Ravno slovenski jezik je namreč tisti, ki najbolje definira državo Slovenijo in upravičenost Slovencev do lastne države. Je edini jezik, ki je uraden na področju celotne države, medtem ko sta italijanščina in madžarščina kot jezika uradna na območjih, kjer je izrazito prisotna tudi italijanska ali madžarska manjšina in ta predstavlja širok del prebivalstva. Zato drugi jeziki kot uradni trenutno niso omogočeni ali zaželeni, ker nobeni drugi narodi v slovenski državi na katerem območju ne predstavljajo tolikšnega števila prebivalstva kot recimo Madžari v Prekmurju ali Italijani v slovenski Istri. Če pa se v teh primerih zgodi, da se mora nekemu državljanu državljanstvo odvzeti in nima drugega (čeprav ima kar veliko priseljencev pogosto dvojno državljanstvo in bi jim eno še vedno ostalo), postane ta uradno človek brez državljanstva ali t. i. državljan sveta, kar pomeni, da ni upravičen do nobene od ugodnosti, ki mu jih lahko nudi država (recimo v socialnem smislu glede nadomestil in otroških dodatkov ter obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja), pa je problem rešen in si bo ta človek še kako želel, da se dobro nauči slovenskega jezika in se tako ali drugače vključi v slovensko družbo in tudi njeno kulturo. Nepremičnine v lasti tujcev v naši državi bi morale biti enako obdavčene kot vse ostale, pa če je ta človek naš državljan ali ne, takisto njegovo delo na delovnem mestu v naši državi. To bi uredilo mnogo stvari na najrazličnejših področij, ki so trenutno problematična v Republiki Sloveniji.

Verzija predloga z dne, 6. 11. 2014 | 11:28:04

Dobro znanje slovenskega jezika kot najbistvenejši pogoj za pridobitev državljanstva

Predlagam, da naj bo osnovni in najbolj bistven pogoj za pridobitev državljanstva Republike Slovenije dobro znanje slovenskega jezika, ki bi se ob predložitvi vloge za državljanstvo tudi preverjalo z različnimi jezikovnimi testi in se na podlagi tega presodilo, ali si nek človek zasluži slovensko državljanstvo ali ne. Prav tako bi se moralo vsem tistim polnoletnim ljudem, ki so že slovenski državljani in ga ne obvladajo ter ga niti ne poskušajo obvladati oz. ne kažejo želje po tem, državljanstvo odvzeti, dokler se ne naučijo dobro slovenskega jezika in lahko v njem izpolnjujejo razne slovenske formularje, berejo slovenske knjige in javne dokumente ter v tem jeziku tudi javno govorijo. Z drugimi besedami, dokler človek v naši državi ne obvlada slovenskega jezika, se v državo tako ali drugače ne more aktivno vključiti in se asimilirati v samo družbo, kar ima lahko katastrofalne posledice za človeka samega, zato bi se res moralo gledati na to, da bi slovenski jezik obvladali vsi slovenski državljani. Ravno slovenski jezik je namreč tisti, ki najbolje definira državo Slovenijo in upravičenost Slovencev do lastne države. Je edini jezik, ki je uraden na področju celotne države, medtem ko sta italijanščina in madžarščina kot jezika uradna na območjih, kjer je izrazito prisotna tudi italijanska ali madžarska manjšina in ta predstavlja širok del prebivalstva. Zato drugi jeziki kot uradni trenutno niso omogočeni ali zaželeni, ker nobeni drugi narodi v slovenski državi na katerem območju ne predstavljajo tolikšnega števila prebivalstva kot recimo Madžari v Prekmurju ali Italijani v slovenski Istri. Če pa se v teh primerih zgodi, da se mora nekemu državljanu državljanstvo odvzeti in nima drugega (čeprav ima kar veliko priseljencev pogosto dvojno državljanstvo in bi jim eno še vedno ostalo), postane ta uradno človek brez državljanstva ali t. i. državljan sveta, kar pomeni, da ni upravičen do nobene od ugodnosti, ki mu jih lahko nudi država (recimo v socialnem smislu glede nadomestil in otroških dodatkov ter obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja), pa je problem rešen in si bo ta človek še kako želel, da se dobro nauči slovenskega jezika in se tako ali drugače vključi v slovensko družbo in tudi njeno kulturo. Nepremičnine v lasti tujcev v naši državi bi morale biti enako obdavčene kot vse ostale, pa če je ta človek naš državljan ali ne, takisto njegovo delo na delovnem mestu v naši državi. To bi uredilo mnogo stvari na najrazličnejših področij, ki so trenutno problematična v Republiki Sloveniji.

Verzija predloga z dne, 17. 11. 2014 | 22:20:53

Dobro znanje slovenskega jezika kot glavni pogoj za pridobitev državljanstva

Predlagam, da naj bo osnovni in najbolj bistven pogoj za pridobitev državljanstva Republike Slovenije dobro znanje slovenskega jezika, ki bi se ob predložitvi vloge za državljanstvo tudi preverjalo z različnimi jezikovnimi testi in se na podlagi tega presodilo, ali si nek človek zasluži slovensko državljanstvo ali ne. Prav tako bi se moralo vsem tistim polnoletnim ljudem, ki so že slovenski državljani in ga ne obvladajo ter ga niti ne poskušajo obvladati oz. ne kažejo želje po tem, državljanstvo odvzeti, dokler se ne naučijo dobro slovenskega jezika in lahko v njem izpolnjujejo razne slovenske formularje, berejo slovenske knjige in javne dokumente ter v tem jeziku tudi javno govorijo. Z drugimi besedami, dokler človek v naši državi ne obvlada slovenskega jezika, se v državo tako ali drugače ne more aktivno vključiti in se asimilirati v samo družbo, kar ima lahko katastrofalne posledice za človeka samega, zato bi se res moralo gledati na to, da bi slovenski jezik obvladali vsi slovenski državljani. Ravno slovenski jezik je namreč tisti, ki najbolje definira državo Slovenijo in upravičenost Slovencev do lastne države. Je edini jezik, ki je uraden na področju celotne države, medtem ko sta italijanščina in madžarščina kot jezika uradna na območjih, kjer je izrazito prisotna tudi italijanska ali madžarska manjšina in ta predstavlja širok del prebivalstva. Zato drugi jeziki kot uradni trenutno niso omogočeni ali zaželeni, ker nobeni drugi narodi v slovenski državi na katerem območju ne predstavljajo tolikšnega števila prebivalstva kot recimo Madžari v Prekmurju ali Italijani v slovenski Istri. Če pa se v teh primerih zgodi, da se mora nekemu državljanu državljanstvo odvzeti in nima drugega (čeprav ima kar veliko priseljencev pogosto dvojno državljanstvo in bi jim eno še vedno ostalo), postane ta uradno človek brez državljanstva ali t. i. državljan sveta, kar pomeni, da ni upravičen do nobene od ugodnosti, ki mu jih lahko nudi država (recimo v socialnem smislu glede nadomestil in otroških dodatkov ter obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja), pa je problem rešen in si bo ta človek še kako želel, da se dobro nauči slovenskega jezika in se tako ali drugače vključi v slovensko družbo in tudi njeno kulturo. Nepremičnine v lasti tujcev v naši državi bi morale biti enako obdavčene kot vse ostale, pa če je ta človek naš državljan ali ne, takisto njegovo delo na delovnem mestu v naši državi. To bi uredilo mnogo stvari na najrazličnejših področij, ki so trenutno problematična v Republiki Sloveniji.

Verzija predloga z dne, 19. 11. 2014 | 11:10:57

Dobro znanje slovenskega jezika kot glavni pogoj za pridobitev državljanstva

Predlagam, da naj bo osnovni in najbolj bistven pogoj za pridobitev državljanstva Republike Slovenije dobro znanje slovenskega jezika, ki bi se ob predložitvi vloge za državljanstvo tudi preverjalo z različnimi jezikovnimi testi in se na podlagi tega presodilo, ali si nek človek zasluži slovensko državljanstvo ali ne. Prav tako bi se lahko vsem tistim polnoletnim ljudem, ki so že slovenski državljani in ga ne obvladajo ter ga niti ne poskušajo obvladati oz. ne kažejo želje po tem, državljanstvo odvzelo, dokler se ne naučijo dobro slovenskega jezika in lahko v njem izpolnjujejo razne slovenske formularje, berejo slovenske knjige in javne dokumente ter v tem jeziku tudi javno govorijo. Z drugimi besedami, dokler človek v naši državi ne obvlada slovenskega jezika, se v državo tako ali drugače ne more aktivno vključiti in se asimilirati v samo družbo, kar ima lahko katastrofalne posledice za človeka samega, zato bi se res moralo gledati na to, da bi slovenski jezik obvladali vsi slovenski državljani. Ravno slovenski jezik je namreč tisti, ki najbolje definira državo Slovenijo in upravičenost Slovencev do lastne države. Je edini jezik, ki je uraden na področju celotne države, medtem ko sta italijanščina in madžarščina kot jezika uradna na območjih, kjer je izrazito prisotna tudi italijanska ali madžarska manjšina in ta predstavlja širok del prebivalstva. Zato drugi jeziki kot uradni trenutno niso omogočeni ali zaželeni, ker nobeni drugi narodi v slovenski državi na katerem območju ne predstavljajo tolikšnega števila prebivalstva kot recimo Madžari v Prekmurju ali Italijani v slovenski Istri. Če pa se v teh primerih zgodi, da se mora nekemu državljanu državljanstvo odvzeti in nima drugega (čeprav ima kar veliko priseljencev pogosto dvojno državljanstvo in bi jim eno še vedno ostalo), postane ta uradno človek brez državljanstva ali t. i. državljan sveta, kar pomeni, da ni upravičen do nobene od ugodnosti, ki mu jih lahko nudi država (recimo v socialnem smislu glede nadomestil in otroških dodatkov ter obveznega in dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja), posledično pa si bo ta človek še kako želel, da se dobro nauči slovenskega jezika in se tako ali drugače vključi v slovensko družbo in tudi njeno kulturo. Nepremičnine v lasti tujcev v naši državi bi morale biti enako obdavčene kot vse ostale, pa če je ta človek naš državljan ali ne, takisto njegovo delo na delovnem mestu v naši državi. To bi uredilo mnogo stvari na najrazličnejših področij, ki so trenutno problematična v Republiki Sloveniji.

Komentarji




Imate težave pri uporabi orodja ali pa nam morda želite sporočiti predlog za izboljšavo njegovih funkcionalnosti?
Na voljo smo vam na e-naslovu: predlagam.vladiping@govpong.si