VARČEVANJE Z DRŽAVNO BLAGAJNO

Odziv Ministrstva za javno upravo

Na Ministrstvo za javno upravo smo prejeli predlog št. 6259-332 glede varčevanja z državno blagajno. Predlog smo proučili in ugotavljamo, da se predlogi za varčevanje v veliki meri nanašajo na pravice poslancev. Do teh predlogov se Ministrstvo za javno upravo ne more opredeliti, zato predlagamo, da predlog v delu, ki se nanaša na poslance, posredujete v Državni zbor.

Ne glede na navedeno pa pojasnjujemo, da določbe 8. poglavja Zakona za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/12, 105/12 in 85/14), ki vsebuje omejitve na področju plač, povračil stroškov in nekaterih drugih prejemkov zaposlenih ter ukrepe za omejevanje stroškov v javnem sektorju, veljajo za javne uslužbence in funkcionarje v državnih organih, upravah samoupravnih lokalnih skupnosti, javnih agencijah, javnih skladih, javnih zavodih, javnih gospodarskih zavodih ter drugih osebah javnega prava, ki so posredni uporabniki državnega proračuna ali proračuna samoupravne lokalne skupnosti, torej za celoten javni sektor. Prav tako velja za funkcionarje znižana plačna lestvica, enako kot za javne uslužbence, kar pomeni, da se izplačujejo znižane plače.

Glede nadomestila plače po prenehanju funkcije pa je treba opozoriti, da je bil hkrati z drugimi zakoni, ki urejajo pravice funkcionarjev po prenehanju funkcije, spremenjen tudi Zakon o poslancih (Uradni list RS, 48/92, 15/94, 19/94, 15/03, 123/04, 24/05-upb1, 90/05, 112/05 -upb2, 20/06, 109/08, 39/11, 48/12), ki je skrašal čas prejemanja nadomestila in tudi znižal višino nadoemstila. Tako ta zakon sedaj določa, da ima poslanec, ki mu je prenehal mandat in iz objektivnih razlogov ne more nadaljevati prejšnjega dela ali dobiti druge ustrezne zaposlitve in ne izpolnjuje minimalnih pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje, oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine, dokler se ne zaposli ali začne opravljati pridobitne dejavnosti oziroma dokler ne izpolni navedenih pogojev za upokojitev, pravico do nadomestila v višini 80 % zadnje plače, ki jo je prejemal, ko je opravljal funkcijo, vendar najdlje šest mesecev od prenehanja mandata. Pravica do nadomestila se lahko podaljša do izpolnitve pogojev za upokojitev, vendar najdlje še za šest mesecev.

Zakon določa tudi, da ima poslanec, ki je opravljal funkcijo poslanca že pred mandatom, ki mu je prenehal, za vsak prejšnji zaporedni mandat pravico do dodatnega trimesečnega nadomestila plače, vendar ne več kot šest mesecev skupaj. S spremembo zakona so bili zaostreni pogoji za pridobitev pravice do namestila, saj so razen skrajšanja dobe in znižanja višine nadomestila bile uvelajvljene še naslednje določbe:

• poslanec, ki mu je funkcija poslanca prenehala pred potekom šestih mesecev od potrditve mandata, nima pravice do nadomestila plače,
• poslanec, ki je bil do potrditve mandata v delovnem razmerju in mu pravice ter obveznosti iz tega delovnega razmerja na podlagi sporazuma z delodajalcem mirujejo, po prenehanju mandata nima pravice do nadomestila,
• za uveljavljanje pravice do nadomestila mora poslanec najkasneje v 15 dneh po prenehanju mandata pristojnemu delovnemu telesu državnega zbora predložiti vlogo za uveljavljanje pravice do nadomestila in dokazila o izpolnjevanju pogojev za pridobitev pravice do nadomestila. V primeru nemožnosti vrnitve na delovno mesto v okviru prejšnjega delodajalca je treba izkazati, zakaj vrnitev ni mogoča,
• pravica do prejemanja nadomestila plače preneha, če se poslanec pred potekom obdobja, za katerega mu pripada nadomestilo plače, zaposli, prične opravljati pridobitno dejavnost ali izpolni minimalne pogoje za pridobitev pravice do starostne pokojnine brez zmanjšanja v skladu s predpisi, ki urejajo obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma s posebnimi predpisi, v katerih je urejena pravica do starostne pokojnine,
• poslanec je v času prejemanja nadomestila dolžan obvestiti pristojno delovno telo državnega zbora o vseh prejemkih iz naslova opravljanja dela najkasneje v sedmih dneh po prejetem plačilu. Za prejete zneske po plačilu davkov in obveznih prispevkov se poslancu zniža znesek nadomestila, kar se obračuna pri prvem naslednjem izplačilu nadomestila,
• poslancu, ki ravna v nasprotju s četrtim in petim odstavkom 38.a člena zakona o poslancih preneha pravica do nadomestila in mora vrniti zneske nadomestila, ki so bili prejeti neupravičeno.

Glede predlogov za zmanjšanje stroškov pri uporabi službenih vozil in službenih telefonov pa pojasnjujemo, da sta obe področju v državni upravi urejeni, in sicer z:

• Uredbo o uporabi službenih avtomobilov v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 60/99, 1/04 in 62/06) in z
• Uredbo o uporabi službenih mobilnih telefonov in storitvah mobilne telefonije v organih državne uprave (Uradni list RS, št. 106/06 in 63/09).

Navedeni uredbi vsebujeta pravila za uporabo službenih avtomobilov in mobilnih telefonov in določata uporabo v službene namene, omejitve glede uporabe pa je vlada sprejemala tudi v okviru varčevalnih ukrepov, saj je varčevanje v javnem sektorju prisotno že dalj časa.