Omejitev - prepoved ribolova

Odziv Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano

Slovenija se kot država članica EU v okviru skupne ribiške politike EU zavzema za ohranjanje in trajnostno upravljanje z ribolovnimi viri. Ohranjanje morskih bioloških virov je namreč v skladu s 3. členom Pogodbe o delovanju EU v izključni pristojnosti EU. Morski gospodarski ulov slovenskih ribičev je sicer v zadnjih letih močno upadel, in sicer z okrog 5.000 ton letno v 1990 na 911 ton v letu 2011 ter na le 238 ton v 2013. Glede na to lahko ugotovimo, da je Slovenija kot država članica EU precej prispevala k ohranjanju ribolovnih virov. Tudi ulov na ravni EU upada, vendar manj; po podatkih Eurostat je leta 2002 znašal 8.214.433 ton, leta 2012 (zadnje leto, za katero je na voljo podatek) pa 4.355.188 ton.

Skupna ribiška politika ne pokriva ohranjanja sladkovodnih bioloških virov, to je prepuščeno nacionalni zakonodaji posameznih držav članic. V Sloveniji ribolov v celinskih vodah ureja Zakon o sladkovodnem ribištvu (Uradni list RS, št. 61/06). Na njegovi podlagi je bil sprejet Pravilnik o ribolovnem režimu v ribolovnih vodah (Uradni list RS, št. 99/07 in 75/10), ki med drugimi omejitvami ribolova v celinskih vodah v 18. členu vsebuje tudi dovoljeni ulov na ribolovni dan, ki je do 5 kg rib (negospodarski ribolov).

Zaradi slabega stanja staležev ribolovnih organizmov v vodah EU in svetovnih vodah je bila v letu 2013 sprejeta reforma skupne ribiške politike EU, ki je vstopila v veljavo s 1. 1. 2014. Gre za Uredbo (EU) št. 1380/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 11. decembra 2013 o skupni ribiški politiki, ki v 2. členu določa, da skupna ribiška politika EU uporablja previdnostni pristop k upravljanju ribištva; njen cilj pa je zagotoviti, da se izkoriščanje živih morskih bioloških virov izvaja na način, ki dovoljuje obnavljanje in ohranjanje populacij lovljenih vrst nad ravnmi, ki omogočajo največji trajnostni donos. Da bi dosegli cilj postopne obnovitve in ohranjanja populacij staležev rib nad ravnmi biomase, ki omogočajo največji trajnostni donos, se stopnja izkoriščanja največjega trajnostnega donosa doseže do leta 2015, kjer je to mogoče, za vse staleže pa postopoma, vendar najpozneje do leta 2020.

Skupna ribiška politika EU vsebuje tudi zunanjo dimenzijo - za zagotovitev trajnostnega izkoriščanja, upravljanja in ohranjanja morskih bioloških virov in morskega okolja EU vodi zunanje odnose na področju ribištva v skladu z mednarodnimi obveznostmi in cilji politike; zunanja dimenzija skupne ribiške politike EU med drugim obsega delovanje EU v okviru mednarodnih organizacij za ribištvo, sporazume o partnerstvu o trajnostnem ribištvu s tretjimi državami ter upravljanje staležev, ki so v skupnem interesu EU in tretjih držav.

Slovenija je podprla sprejetje reforme skupne ribiške politike EU ter bo v njenem okviru še naprej podpirala pobude, ki omogočajo ohranjanje in trajnostno upravljanje staležev ribolovnih organizmov.