Delilniki stroškov ogrevanja in deleži stroškov
Delitev stroškov ogrevanja z elektronskim delilniki spremljam 3 leta. S korektno določenimi korekturnimi faktorji in razmerjem fiksnih/variabilnih stroškov 25/75 % so bile v prvem letu razmere sprejemljive, koeficienti učinkovitosti rabe energije (KURE) so se gibali med 0,95 in največ 1,1 (46 stanovanj v 12 etažah). Že drugo leto pa so začeli stanovalci varčevati; zapirali so gretje v nezasedenih stanovanjih, v zasedenih pa v tistih prostorih, ki so se manj uporabljali (spalnice, kabineti ipd). KURE so se spremenili in so se gibali med 0,5 in 1,9. Poraba toplote se je v kurilni sezoni zmanjšala za blizu 30% (v korelaciji s povprečno temperaturo v ogrevalni sezoni). V konkretnem stanovanju pa se je pri enaki bivalni temperaturi (regulirani s termostatskimi ventili) 22 0C. delež stroškov za ogrevanje povečal za 31 %. V stanovanju pod navedenim je bilo zaradi nezasedenosti ogrevanje izključeno, v stanovanju zgoraj pa je bilo ogrevanje izključeno v dveh od petih prostorov. Kot se iz opisanega vidi, je takšen sistem delitve nepravičen! Med predlogi, ki jih sledim na tem portalu se najpogosteje pojavlja predlog povečanja deleža fiksnih stroškov (delež po površini ali volumnu) in sicer celo do 85 % ter ustrezno zmanjšanje variabilnih stroškov. Simulacije, ki sem jih napravil za našo stavbo z razmerjem FS/VS - 75/25 % pokaže, da se razmere glede delitve stroškov izboljšajo v korist tistih, ki so bili obremenjeni z višjimi deleži. Vendar to dejstvo ne pomeni, da bodo stanovalci v naprej skrbeli za izenačeno bivalno temperaturo, ki je pomembna tudi iz drugih vidikov (npr, pohlajene obodne stene in plesen , pa še kaj drugega). Na podlagi vsega, kar danes vem, je edina prava rešitev problema v tem, da se predpiše vgradnja termostatskih ventilov s prednastavljeno minimalno temperaturo, ki ne bi bila nižja od 17 0C in hkrati blokiranje radiatorskih ventilov na priključkih povratnih vodov. Ta rešitev bo sicer nekaj stala, vendar je pri uvajanju delilnikov stroškov zakonodajalec moral vedeti, da so klasični radiatorski ventili za veliko večino uporabnikov lahko samo odprti ali pa zaprti.
Pozdravljeni
Nekateri stari ventili na starih radiatorjih imajo zgolj funkcijo zaprto ali odprto.
Strošek menjave takšnih ventlov za nove venitle, s katerimi je možno regulirati jakost pretoka vroče vode ni velik, oz. se zelo hitro obrestuje.
Vsakdo, ki vsaj malo pazi na to, koliko kuri oz. koliko ima odprt radiator, si nabavi nove ventile, s katerimi pretok lahko regulira. Tako verjamem, da ima večina ljudi nove ventile in ne starih, kot navaja ta predlog vladi. Zatorej se mi ne zdi smiselno, da v tem konkretnem predlogu vladi glasujem za, saj se v predlogu ugiba in ne poda točne podatke.
lp
Zanimivo.....nisem še videl klasičnega radiatorskega ventila, ki bi ga lahko samo odprl ali zaprl do konca. Seveda ne pravim, da ne obstajajo, ampak pretirano veliko jih pa ne more biti...
Vaš predlog pa govori diametralno nasprotno temu, kaj želi država doseči. Eden od ciljev je ta, da se zniža poraba energije za ogrevanje.....vi bi pa predpisali ogrevanje praznih prostorov?