24. 5. 2010
Odziv MInistrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
Predlog se nanaša na razvoj uporabo gorivnih celic v prometu. Gre za eno od najbolj smiselnih alternativ fosilnim gorivom. Slednja so, kot je zdaj splošno priznano, ena od večjih krivcev za naraščanje atmosferske koncentracije ogljikovega dioksida, ta pa bistveno prispeva k globalnemu segrevanju. Potrebno je torej poiskati alternativne tehnologije, med katerimi so vodikove tehnologije v kombinaciji z gorivnimi celicami med najbolj perspektivnimi.
Smiselnost predloga je možno dokazati s primerljivimi praksami po svetu. Bilo pa bi možno predlog še razširiti, in sicer na splošen razvoj in uporabo gorivnih celic (torej brez omejitev na promet).
Primeri podobnih praks v svetu:
Na Islandiji imajo javno dostopne vodikove črpalke že od leta 2003. V Kaliforniji je takih črpalk okoli 30 (vzdolž vodikove avtoceste). Vodikovo avtocesto imajo tudi na Japonskem. Vodikova polnilna mesta imajo še mnoge druge države: Norveška, Velika Britanija, Nemčija, Islandija, številna mesta v ZDA itd. Od leta 2000 dalje je okoli 15 najvidnejših proizvajalcev modelov predstavilo okoli 35 modelov avtomobilov, ki jih poganjajo gorivne celice. Poleg tega so bili predstavljeni in delno v uporabi 4 tipi avtobusov/tovornjakov in okoli 10 tipov jaht/ladij. Že od leta 2008 Honda ponuja serijski model avtomobila na gorivno celico (model FCX Clarity). Predpogoj za uporabo vozil na gorivne celice je uvedba polnilnih mest za vodik v državi. V Sloveniji potekata v tem trenutku 2 projekta, ki predvidevata postavitev 2 polnilnih mest za vodik, in sicer v Ljubljani in na območju Šoštanja. Prvi projekt koordinira Petrol, d.d. skupaj s partnerji (Razvojni center za vodikove tehnologije, Center odličnosti nizkoogljične tehnologije, TPJ, d.o.o., Jesenice). Večina dovoljenj je že pridobljenih. Vodikova polnilna mesta bodo primerna tako za polnjenje avtomobilov kot večjih vozil (avtobusov). Podobno polnilno mesto predvideva Termoelektrarna Šoštanj, ki želi uvesti demonstracijsko avtobusno linijo (avtobus na gorivne celice), ki bo namenjena prevozu njenih delavcev.
Poleg navedenih podjetij in inštitucij, ki si aktivno prizadevajo uvesti vodikovo tehnologijo v Slovenijo že v naslednjem letu, je za vodikove projekte zainteresiranih še vsaj 20 podjetij, ki so bila združena v Slovenski tehnološki platformi za vodik in gorivne celice (SIHFC), oziroma delujejo v okviru Razvojnega centra za vodikove tehnologije (RVCT) ter v Centru odličnosti nizkoogljične tehnologije (CO NOT). Med večjimi podjetji omenimo Domel d.d., Inea, d.o.o., Holding slovenskih elektrarn ipd. Od raziskovalnih inštitucij so v razvoj vodikovih tehnologij že skoraj 20 let vključeni Kemijski inštitut, Institut Jožef Stefan in Univerza v Ljubljani.
Če povzamemo – v Sloveniji že potekajo številne konkretne aktivnosti večjega števila podjetij in raziskovalnih inštitucij za uvedbo vodikovih tehnologij v slovenski prostor, ustanovljen je bil tudi Center odličnosti Nizkoogljične tehnologije. Prednosti tega centra so prav usmerjenost v nizkoogljične tehnologije, multidisciplinarnost, pa tudi komplementarnost znanj partnerjev v konzorciju, ki pokrivajo skoraj vsa področja, potrebna za razvoj litijevih in vodikovih tehnologij na osnovi primarne sončne energije. Financiranje aktivnosti se izvaja s pomočjo evropskih in nacionalnih javnih sredstev ter lastnih finančnih vložkov podjetij. Manjka pa celovita nacionalna strategija (shema), na kar utemeljeno opozarja gornji predlog. Takšna shema bi gotovo pripomogla k bistveno hitrejšemu reševanju mnogih ovir, ki jih sedaj morajo na lastno iniciativo reševati omenjeni akterji.
Odziv MInistrstva za promet
Ministrstvo za promet podpira idejo o ustanovitvi medresorske delovne skupine, ki bi celovito obravnavala področje vodikovih tehnologij.
Poudarimo pa lahko, da je bila že v letu 2007 na podlagi sklepa Vlade RS ustanovljena delovna skupina »Trajnostna energija in ekonomija vodika«, ki jo je vodil predstavnik Ministrstva za okolje in prostor in v kateri so sodelovali predstavniki različnih ministrstev in nevladnih organizacij (Ministrstvo za finance, Ministrstvo za gospodarstvo, Služba vlade RS za razvoj, Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Ministrstvo za promet, Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Univerza v Ljubljani - Fakulteta za strojništvo, Ekološki sklad Republike Slovenije, javni sklad, predsednik Združenja občin Slovenije, predstavnik Skupnosti občin Slovenije, Univerza v Mariboru - Fakulteta za strojništvo).
Ta skupina je bila logično nadaljevanje Resolucije o nacionalnih razvojnih projektih za obdobje 2007-2023, ki je kot enega ključnih projektov opredelila projekt Trajnostna energija in ekonomija vodika, prav tako pa je dejavna tudi Slovenska tehnološka platforma za vodik in gorivne celice (SIHFC).
Ministrstvo za promet je sodelovalo in še sodeluje pri pripravi evropskih homologacijskih predpisov za vozila s pogonom na vodik. Uredba o homologaciji vozil (štirikolesna vozila) s pogonom na vodik je bila sprejeta že leta 2008 v času slovenskega predsedovanja.
Ugotavljamo torej lahko, da se Slovenija in njeni strokovnjaki, tako kot v drugih evropskih državah, že pripravljajo na prihod novih tehnologij, med katerimi je tudi uporaba vodika kot pogonskega sredstva.