Proti novemu davku za dolgotrajno oskrbo

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

V Republiki Sloveniji trenutno nimamo celovitega sistema in ureditve dolgotrajne oskrbe, ampak se različne storitve oziroma materialni prejemki, namenjeni osebam, ki dolgotrajno oskrbo potrebujejo, zagotavljajo znotraj sistema zdravstvenega varstva, socialnega in družinskega varstva, pokojninsko invalidskega zavarovanja ter znotraj sistemov posebne skrbi za invalidne osebe vključno z vojnimi in vojaškimi invalidi.

V formalne oblike storitve dolgotrajne oskrbe (različne oblike institucionalnega varstva, pomoč na domu, patronaža, družinski pomočnik) je trenutno vključenih okoli 42.000 oseb (vir: UMAR 2014), okoli 18.000 oseb pa prejema samo denarna nadomestila (dodatek za pomoč in postrežbo) povezanih z dolgotrajno oskrbo, skupaj torej 60.000 oseb.

S celovito ureditvijo novega sistema dolgotrajne oskrbe želimo na MDDSZ potencialnim upravičencem – uporabnikom in njihovim družinam zagotoviti primerno raven socialne varnosti in kakovosti življenja, predvsem pa zagotoviti takšno pomoč in podporo, v okviru katere bi imeli aktivno vlogo pri iskanju in zagotavljanju najprimernejše oblike pomoči. Skladno s takšno usmeritvijo so cilji novega zakona:

• Uvesti solidarnostno financiranje področja dolgotrajne oskrbe na načelih socialnih zavarovanj in na ta način zagotoviti finančno vzdržen sistem ter tako povečati socialno varnost in kakovost življenja ljudi, ki imajo zmanjšano sposobnost samooskrbe in potrebujejo pomoč pri opravljanju življenjskih aktivnosti;
• Omogočiti dostopnost do kakovostnih individualiziranih storitev oziroma pravic dolgotrajne oskrbe vsem prebivalstvu, ki jih potrebuje, pri čemer imajo prednost tiste oblike pomoči in podpore, ki upravičencem zagotavljajo, da ostanejo v domačem okolju;
• Spodbujati odgovornost posameznika in njegove družine za zagotavljanje primerne ravni oskrbe in pomoči oziroma socialne varnosti v času, ko so odvisni od pomoči druge osebe;
• Doseči večjo učinkovitost in transparentnost sredstev, ki se vlagajo v dolgotrajno oskrbo; Povezati izvajalce dolgotrajne oskrbe v funkcionalno celovit, racionalen in učinkovit sistem;
• Načrtno razvijati preventivno delovanje na tem področju in spodbujati rehabilitacijo v dolgotrajni oskrbi ter spodbujati uporabo sodobnih tehnologij na področju dolgotrajne oskrbe;
• Zagotoviti podporo invalidom pri izvajanju tistih aktivnosti vezanih na vključevanje v družbo, ki jih zaradi najtežje vrste in stopnje invalidnosti ne morejo zagotavljati sami.

Po oceni MDDSZ je možno reformo sistema dolgotrajne oskrbe uspešno izpeljati samo v povezavi s celovito reformo zdravstvenega sistema. Pri obeh reformah bi bilo treba upoštevati izhodišče, da je najučinkovitejše financiranje obeh sistemov možno z ustrezno kombinacijo sredstev zbranih iz naslova socialnih zavarovanj, proračunskih virov (zbranih z davki) in plačil uporabnikov oziroma gospodinjstev. Kakšna bo dokončna ureditev je ta trenutek težko oceniti, zato je kakršnokoli nasprotovanje uvedbi davka za dolgotrajno oskrbo popolnoma neutemeljeno.