21. 10. 2014
Odziv Ministrstva za okolje in prostor
Lastno stanovanje je želja velike večine Slovencev. Zato je kar 90 % vseh stanovanj v zasebni lasti, kar nas skupaj z Romunijo postavlja v sam vrh po deležu zasebni stanovanj. Gradnja novih stanovanj ali stanovanjski hiš pomeni precejšen pritisk na občine, da s svojimi prostorskimi akti opredeljujejo nova zazidljiva zemljišča, kar nasprotuje veljavni prostorski strategiji, ki nalaga racionalno rabo obstoječih zazidljivih zemljišč, preprečevanje širjenja naselij na kakovostna kmetijska zemljišča in se zavzema za ohranjanje policentričnega razvoja in ohranjanje poseljenosti podeželja. Zato je novih zazidljivih zemljišč posebej v ali blizu večjih razvojnih središč manj kot je povpraševanje po njih, kar ceno novih zazidljivih zemljišč dviga. Nove stanovanjske cone zahtevajo tudi gradnjo nove komunalne infrastrukture, kar ceno še povečuje. Neposredno na trg nepremičnin pa država ne sme posegati, posebej to velja za cene same gradnje objektov, ki jih vedno izvajajo zasebni izvajalci.
To seveda ne pomeni, da država ne išče rešitev za povečanje dostopnosti do stanovanj. Pred kratkim se je zaključila neformalna javna razprava o osnutku novega Nacionalnega stanovanjskega programa, v katerem je ena pomembnih tem tudi povečanje dostopnosti do stanovanj. V predlogu je na podlagi konsenza stroke in organizacij, ki delajo na področju zagotavljanja javnih stanovanj, opredeljeno, da bodo v prihodnje znatni napori in sredstva usmerjeni v gradnjo javnih najemnih stanovanj, v katerih bo najemnina oblikovana tako, da bo se bo ohranjala vrednost vloženega premoženja ob najnižji še vzdržni najemnini. Država oziroma občine bodo še naprej zavezane prispevati ustrezen del priznane najemnine vsem tistim gospodinjstvom, katerim bodo centri za socialno delo priznali status prejemnika socialne pomoči.
Sprejem omenjenega stanovanjskega programa bo skupaj s prenovljeno stanovanjsko zakonodajo dal jasne usmeritve Stanovanjskemu skladu RS (SSRS) in občinam oziroma njihovim skladom, kaj se od teh javnih inštitucij pričakuje. V okviru prenovljene zakonodaje skupaj z Ministrstvom za finance in službo , ki skrbi la lokalno samoupravo iščemo rešitve, ki bi občine jasno zavezale, da skrbijo za zagotavljanje stanovanj za svoje prebivalce, predvidena pa je tudi sprememba vloge SSRS, ki naj prvenstveno ne bo graditelj stanovanj za trg.
Pobuda, da se poenostavi in poceni pridobitev potrebnih dovoljenj za gradnjo stanovanj, se veže na gradbeno oziroma prostorsko zakonodajo. Ministrstvo oziroma Direktorat za prostor skupaj s strokovnimi organizacijami na podlagi sklepa Vlade že približno eno leto pripravlja prenovo sistema prostorske in gradbene zakonodaje, saj so tudi analize in nam dostopni podatki pokazali, da je na tem področju treba doseči korenite spremembe. Tako se teze in prve pripravljene rešitve ukvarjajo tudi z reševanjem problemov, ki danes podaljšujejo pridobitev dovoljenj in dražijo gradnjo. Na področju dovoljevanja iščemo rešitve, ki bodo v fazi pridobitve gradbenega dovoljenja zmanjšale število potrebnih mnenj in soglasij, na področju stroškov pred samo gradnjo pa preverjamo alternativne rešitve ukoreninjenemu načinom izračuna in plačevanja komunalnega prispevka s ciljem, da breme tega stroška pravičneje razdelimo in za zmanjšamo ter razporedimo na daljše obdobje, pred med in predvsem po zaključeni gradnji.
Iz zapisanega torej sledi, da se je država problemov, ki jih navajate, dobro zavedala in da zato strokovne službe našega in drugih ministrstev zanje že nekaj časa pripravljajo programske, zakonodajne in finančne rešitve. Pričakujemo, da bodo nekateri ukrepi in rešitve zaživeli že v prihodnjem letu.