medgeneracijska solidarnost in čisti računi
Predlagam, da ZPIZ za vsako generacijo rojeno po 1930 izračuna, koliko je v povprečju posameznik vplačal v pokojninsko blagajno in koliko je (bo) iz nje izčrpal. Čisti računi so nujni, če hočemo še naprej ohranjati medgeneracijsko solidarnost. Sedaj so stvari konfliktne - po eni strani upokojenci živijo v prepričanju, da so v pokojninsko blagajno vplačali bistveno več, kot bodo iz nje dobili, po drugi strani pa mladi menijo, da morajo za penzije (ne svoje) plačevati bistveno preveč, kar ima za posledico nižji standard in kronično pomanjkanje služb zaradi nekonkurenčnosti gospodarstva. Izračun ni težak, saj ima ZPIZ vse podatke. Tudi obdobje hiperinflacije ne more biti problem, saj je možno vplačane zneske pretvoriti v trdne tuje valute ali jih primerjati npr. s ceno nepremičnin ali drugih dobrin in storitev. Tudi izgovor, da so upokojene generacije gradile državo z udarniškim delom ne zdrži, saj mora mlada družina danes za priklop na komunalno infrastrukturo plačati bistveno več, kot je morala mlada družina pred 50. leti oddelati na terenu. Vem, da bo imel predlog veliko nasprotnikov, a moramo se zavedati, da brez čistih računov ni dobrih prijateljev. Cilj predloga ni rušenje medgeneracijske solidarnosti, ampak enakomernejša porazdelitev bremen na vse generacije. Če se izkaže, da so pokojnine glede na vplačane prispevke previsoke, bo to pač nekoliko zaustavilo težnje po še višjih pokojninah in raznih dodatkih, če se izkaže nasprotno pa bo to signal aktivni populaciji, da morajo za predhodnike narediti več.