9. 10. 2014
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
V Republiki Sloveniji se plače urejajo s kolektivnimi pogodbami in zakoni. Kolektivne pogodbe so predmet pogajanj med delodajalci oziroma njihovimi predstavniki in sindikati, ki se na različnih ravneh (raven dejavnosti, podjetniška raven) svobodno dogovarjajo tudi o višini najnižjih plač za različne ravni zahtevnosti dela. Vlada v vsebino kolektivnih pogodb ne sme posegati, razen kadar kot neposredni delodajalec sklepa pogodbe s sindikati, predstavniki delavcev zaposlenih v javnem sektorju. Področje plač v javnem sektorju pa v temelju ureja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju.
Poleg navedenega je v Sloveniji zakonsko urejena tudi minimalna plača, in sicer najnižje zakonito plačilo izhaja iz Zakona o minimalni plač (Uradni list RS, št. 13/2010), ki določa pravico do minimalne plače za delo s polnim delovnim časom, njeno višino ter način njenega določanja in objave.
Predlog za zakonsko določitev razmerja med najvišjo in najnižjo plačo v Republiki Sloveniji v razmerju 5 : 1, in sicer v petih stopnjah v razponu od 1000 do 5000 EUR, posega v zakonsko uveljavljen sistem svobodnega kolektivnega dogovarjanja. Ob tem velja poudariti, da kolektivne pogodbe praviloma niti ne veljajo za člane uprav in druge vodilne delavce v podjetju in je njihovo plačilo za delo dogovorjeno neposredno z lastniki podjetij oziroma njihovimi predstavniki. Zato bi bila po našem mnenju uresničitev posredovanega predloga tudi v nasprotju z načelom tržne ekonomije in bi posegla v pravice lastnikov, da svobodno odločajo o obsegu sredstev, ki jih namenjajo za plačilo za vodenje podjetij. Morebitne omejitve plač vodilnih delavcev so lahko zakonsko predpisane le v primerih, ko je država neposreden lastnik podjetja, kar tudi ureja Zakon o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10), ki je v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.
Na podlagi navedenega menimo, da predlaganega ukrepa za zakonsko določitev razmerja med najvišjo in najnižjo plačo v Republiki Sloveniji v razmerju 5 : 1, v razponu od 1000 do 5000 EUR, ni mogoče sprejeti.
Odziv Ministrstva za javno upravo
Ob sprejemu Zakona o sistemu plač v javnem sektorju (Uradni list RS, št. 108/09 - uradno prečiščeno besedilo, 13/10, 59/10, 85/10, 107/10, 35/11 - ORZSPJS49a, 27/12 - odl. US, 40/12 - ZUJF, 46/13, 25/14 - ZFU in 50/14) je bilo razmerje med najnižjo in najvišjo osnovno bruto plačo približno 1:12. Ob vstopu v nov plačni sistem s 1.8.2008 je bilo ugotovljeno, da je vrednost 7. plačnega razreda (vrednost plačnih razredov iz plačne lestvice predstavljajo osnovno bruto plačo javnega uslužbenca oziroma funkcionarja) najbližje vrednosti minimalne plače, ki je veljala za navedeno obdobje (589,19€). Razmerje med 7. plačnim razredom (najnižjo osnovno bruto plačo) in vrednostjo najvišjega 65. plačnega razreda (najvišja osnovna bruto plačo) je takrat znašalo približno 1:9,7. Trenutno je na podlagi veljavne plačne lestvice ter vrednosti minimalne plače to razmerje približno 1:6,5 (16. plačni razred je najbližji po vrednost minimalne plače, ki trenutno znaša 789,13€). Iz navedenega izhaja, da je v javnem sektorju prisoten trend zmanjševanja razlike med najvišjo ter najnižjo osnovno bruto plačo.
Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo
Skladno s prvim odstavkom 270. člena Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 – UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 – odl. US in 82/13. v nadaljnjem besedilu: ZGD-1) mora nadzorni svet pri določitvi prejemkov posameznega člana uprave (plača in povračilo stroškov, bonitete, nagrada za poslovno uspešnost, udeležba v dobičku itd., odpravnina in drugi prejemki) poskrbeti za to, da so celotni prejemki v ustreznem sorazmerju z nalogami članov uprave in finančnim stanjem družbe ter v skladu s politiko prejemkov iz 294. člena ZGD-1. Čeprav ZGD-1 ne določa razmerja med prejemki poslovodnih oseb in drugimi zaposlenimi, pa zakon nalaga nadzornemu svetu, ki je pristojen za sklenitev pogodbe z poslovodnimi osebami, da določi prejemke v skladu s stanjem družbe in morebitno politiko prejemkov, ki jo sprejme skupščina družbe.
Prejemki predsednikov in predsednic, članov uprav in članic uprav, izvršnih direktorjev in direktoric, poslovodij in poslovodkinj ter prokuristov in prokuristk (v nadaljnjem besedilu: direktor) v gospodarskih družbah, v katerih so neposredno ali posredno imetnice večinskega deleža Republika Slovenija oziroma samoupravne lokalne skupnosti so urejeni v Zakonu o prejemkih poslovodnih oseb v gospodarskih družbah v večinski lasti Republike Slovenije in samoupravnih lokalnih skupnosti (Uradni list RS, št. 21/10, 8/11 in 23/14, v nadaljnjem besedilu: ZPPOGD), ki določa, da je direktor upravičen do osnovnega plačila, to je bruto plačila nezmanjšanega za davke in prispevke (v nadaljnjem besedilu: osnovno plačilo), spremenljivega prejemka za uspešnost poslovanja in odpravnine. Druga alineja tretjega odstavka 4. člena ZPPOGD določa, da se osnovno plačilo direktorja določi v razmerju s povprečno bruto plačo, izplačano v družbah v skupini ali v družbi, če ni skupine, v preteklem poslovnem letu.
Na podlagi petega odstavka 4. člena ZPPOGD je Vlada Republike Slovenije izdala Uredbo o določitvi najvišjih razmerij za osnovna plačila ter višine spremenljivih prejemkov direktorjev (Uradni list RS, št. 34/2010 in 52/11, v nadaljnjem besedilu: Uredba), ki določa, da se osnovno plačilo določi v višini povprečne bruto plače, izplačane v družbah v skupini, ki imajo sedež na območju Republike Slovenije, ali v družbi, če ni skupine, v preteklem poslovnem letu, pomnožene z mnogokratnikom, ki ga glede na velikost in dejavnost družbe določa Uredba. Uredba določa, da lahko znaša mnogokratnik za male družbe največ 3, za srednje družbe največ 4 in za velike družbe največ 5. Uredba pa določa izjeme za družbe, ki opravljajo dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom, paro ter v rudarstvu, za družbe, ki v lokalnih skupnostih kot gospodarsko javno službo opravljajo določene dejavnosti ter za družbe, ki poslujejo kot invalidska podjetja in niso družbe v skupini ter opravljajo v Uredbi določene dejavnosti.
Na podlagi tretje alineje tretjega odstavka 4. člena ZPPOGD lahko znaša spremenljivi prejemek največ 30 odstotkov izplačanih osnovnih plačil direktorja v poslovnem letu. Uredba pa določa izjeme, in sicer lahko znaša spremenljivi prejemek direktorja v družbah, ki opravljajo dejavnost oskrbe z električno energijo, plinom in paro ter v rudarstvu največ 15 odstotkov izplačanih osnovnih plačil direktorja v poslovnem letu, medtem ko lahko znaša spremenljivi prejemek v družbah, ki v samoupravnih lokalnih skupnostih kot gospodarsko službo opravljajo v Uredbi določene dejavnosti, največ 10 odstotkov izplačanih osnovnih plačil direktorja v poslovnem letu.
Iz zgoraj navedenega izhaja, da so prejemki plač direktorjev v gospodarskih družbah, v katerih so neposredno ali posredno imetnice večinskega deleža Republika Slovenija oziroma samoupravne lokalne skupnosti zakonsko že urejeni. Glede plač v gospodarskih družbah, v katerih ni Republika Slovenija oziroma samoupravne lokalne skupnosti neposredno ali posredno imetnica večinskega deleža, pa prejemke določa nadzorni svet oziroma skupščina, če družba nima nadzornega sveta.