Glede na to, da večinoma slišim ljudi govoriti 'dva stanovanja', 'dva kolesa', 'midve greve' itd, sklepam, da imajo to ljudje zakoreninjeno v sebi že od mladih let kot pravilno. Predlagam, da se uvede nadzor nad učenjem slovenščine v šolah, saj očitno ne poteka v redu.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Razvijanje sporazumevalne zmožnosti je temeljni cilj pouka slovenščine v osnovnošolskem izobraževanju. Učenci tako že v prvem vzgojno-izobraževalnem obdobju spoznavajo, nadgrajujejo in utrjujejo poimenovalno, skladenjsko, pravorečno, pravopisno, slogovno in metajezikovno zmožnost, seveda v prvih razredih najprej na ravni rabe v govorjenem in šele nato zapisanem besedilu, postopoma pa se iz rabe gradi urejeno jezikovno sistemsko znanje kot izhodišče za rabo jezika v osebnem in poklicnem življenju.
Rabi dvojine kot žlahtne posebnosti slovenščine se v vseh letih izobraževanja namenja kontinuirana pozornost tako pri jezikovnem kot književnem pouku. Standardi znanja v učnem načrtu tako določajo, da imajo učenci ob zaključku osnovnošolskega izobraževanja razvito jezikovno in slogovno zmožnost, hkrati pa poznajo in upoštevajo okoliščine rabe knjižnega zbornega in knjižnega pogovornega jezika. Obe različici knjižnega jezika negujeta in ohranjata rabo dvojine.
Pouk slovenščine ni edini ali glavni krivec za opuščanje dvojine oz. malomarno rabo (tudi drugih) jezikovnih zakonitosti v različnih govornih položajih. Ker je slovenščina učni jezik, se učenci jezikovne rabe učijo tudi pri drugih predmetih, najmočnejši pa je vpliv medijev, predvsem televizije, pa tudi različnih elektronskih medijev in vrstniškega ter družinskega okolja. Največ lahko naredimo na področju javne rabe slovenščine, a šele pod pogojem, da se bo spremenila širša družbena zavest o pomenu slovenščine in ohranjanju njenih posebnosti.
Odziv Ministrstva za kulturo
Navedeni primeri rabe dvojine (dva stanovanja, dva kolesa, midve greve) so res neknjižni. Najbrž ste jih slišali v neformalnih govornih položajih, saj so te oblike del pogovornih in/ali narečnih zvrsti slovenščine, kjer so norme drugačne kot v knjižnem jeziku. Učenci v izobraževalnem procesu glede na veljavne učne načrte sistematično uzaveščajo razliko med knjižnim jezikom in drugimi zvrstmi slovenščine.
Kljub temu se zavedamo, da nekateri govorci kljub vpetosti v šolski sistem težje razvijejo takšno jezikovno zmožnost, da bi se lahko javno sporazumevali pravopisno in slovnično neoporečno. Zaradi tega si ves čas prizadevamo za izboljšavo tako sistema kot zunajinstitucionalnih dejavnosti, ki pripomorejo k dvigu ravni pismenosti.
Za dvig ravni pismenosti in za večjo zmožnost izbiranja ustreznih jezikovnih sredstev glede na okoliščine sporazumevanja so predvsem na področju izobraževanja predvideni različni ukrepi. Na Ministrstvu za kulturo smo v sodelovanju s strokovnjaki in širšo javnostjo pripravili Resolucijo o nacionalnem programu za jezikovno politiko 2014–2018 (v državnem zboru sprejeta julija 2013), na njeni podlagi pa nastajata akcijska načrta za jezikovno izobraževanje in za jezikovno opremljenost. Največ pozornosti v vseh dokumentih je namenjeno prav ukrepom na področju jezikovnega izobraževanja in opremljenosti govorcev s sodobnimi jezikovnimi priročniki (slovarji, slovnice, pravopis) in orodji (spletna in mobilna jezikovna orodja). Predvideni so še ukrepi za dodatno jezikovno izobraževanje javnih uslužbencev in ozaveščanje o družbeni vlogi slovenskega jezika ter učinkoviti ukrepi, ki bodo govorcem, tudi tistim, ki nastopajo na najbolj odgovornih javnih položajih, omogočili dostop do ustreznega jezikovnega znanja. Obenem lahko kakovost jezika razvijamo tudi s promocijskimi dejavnostmi. V okviru slednjih Ministrstvo za kulturo vsako leto objavi javni razpis za (so)financiranje projektov, ki so namenjeni predstavljanju, uveljavljanju in razvoju slovenskega jezika, s sicer skromnimi finančnimi sredstvi namreč podpira različne projekte, izobraževanja, tečaje, poletne šole, digitalizacijo jezikovnih priročnikov in drugo.
Na raven pismenosti vplivajo zelo različni in kompleksni dejavniki: od učnih načrtov, gradiv, metod, vzgojnih načrtov šol, obšolskih dejavnosti, celo družbene klime in odnosa do pismenosti. Učitelji so podvrženi stalnim evalvacijam, udeležujejo se strokovnih izpopolnjevanj in sodelujejo s svetovalci Zavoda za šolstvo. Prepričani smo, da večina učiteljev svoj poklic opravlja strokovno in predano.