Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ponovna uvedba pravičnega cestninjenja

2137 OGLEDOV 9 KOMENTARJEV

Predlagam Vladi (sedanji ali prihodnji), da nemudoma vzpostavi kakršnokoli obliko cestninjenja, ki bo odpravila diskriminacijo med rednimi in občasnimi uporabniki avtocest in ki bo vzpostavila sorazmerje med plačano cestnino in številom prevoženih kilometrov. Sedanji sistem je popolnoma nesprejemljiv, saj se finančno breme z rednih uporabnikov prenaša na občasne uporabnike. Ureditev tako nikakor ni v skladu z načelom sorazmernosti. Cena 15 evrov za enkratno uporabo avtocest pomeni, da kupci tedenske vinjete subvencionirajo vse tiste uporabnike, ki imajo od avtocest največ koristi in ki plačujejo z nakupom letne vinjete tudi več 10-krat nižjo ceno za posamezno uporabo avtoceste. Nekdo, ki plača 110 evrov za 200 voženj, plača za posamezno vožnjo samo 55 centov - na račun občasnih uporabnikov. S sistemom ABC ni bilo prav nič narobe in je bil odpravljen zgolj zaradi političnih interesov. Glede na to, da cestninske postaje še vedno stojijo, bi bil strošek ponovne vzpostavitve pravičnejšega sistema vsekakor upravičen, sploh glede na to, da so izgradnjo avtocest prek davkov financirali - in jo bodo z odplačevanjem kreditov še naprej - prav vsi državljani. Ali se uvede satelitsko, brezgotovinsko, gotovinsko, kartično, predplačniško ali kakršnokoli drugačno cestninjenje, je ob tem še najmanj pomembno. Vsekakor pa ne sme biti cestninjenje pavšalno. Poleg tega predlagam tudi, da se ljubljansko obvoznico izvzame iz sistema cestninjenja, ker izogibanje uporabi obvoznice povzroča večjo prometno obremenitev glavnega mesta.

15 glasov

14 glasov

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR D DeLorean 1 predlog
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


14. 3. 2017

Odziv Ministrstva za infrastrukturo

Na področju razvoja cestninskega sistema se je Republika Slovenija že pred časom zavezala, da se bo nadaljevalo z razvojem sistema, ki bo na sodoben način omogočal elektronsko pobiranje cestnine glede na dejansko prevoženo razdaljo po načelih uporabnik in onesnaževalec plača. S sodobnim elektronskim sistemom cestninjenja v prostem prometnem toku za vozila, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg, se bo dejansko lahko zaračunavalo cestnino na celotnem omrežju glede na prevoženo razdaljo. Aktivnosti v zvezi z navedenim vodi družba DARS d.d., kot upravljavec omrežja avtocest in hitrih cest.

V zvezi z vinjetnim sistemom cestninjenja pa je potrebno poudariti, da se je z uvedbo vinjet leta 2008 v sistem cestninjenja zajelo številne cestne odseke, za uporabo katerih v prejšnjem cestninskem sistemu ni bilo potrebno plačati cestnine (npr. mariborska obvoznica, odsek hitre ceste med Semedelo in Škofijami, odsek hitre ceste med mejnim prehodom Vrtojba in cestninsko postajo Bazara, celotna ljubljanska avtocestna obvoznica itd.). S tem je bil izveden vmesni korak k vzpostavitvi celovitega sistema cestninjenja, ki bo omogočal pravično plačilo cestnine za vse uporabnike cestninskega omrežja.

Elektronski cestninski sistem v prostem prometnem toku za osebna vozila bi sicer res omogočal plačilo cestnine glede na dejansko prevoženo razdaljo, je pa vzpostavitev tovrstnega sistema veliko bolj zahtevna in kompleksna kot cestninjenje vozil, katerih največja dovoljena masa presega 3.500 kg. Prav tako še ni na voljo enotna naprava za cestninjenje (t.i. naprava OBU), ki bi bila po možnosti že serijsko vgrajena v osebna vozila, kar bi v veliki meri odpravilo logistične težave z opremljanjem lahkih vozil z napravami OBU, do katerih bi glede na tranzitno lego naše države prihajalo pri občasnih uporabnikih cestninjenega omrežja (predvsem tujcih).

V skladu z veljavno zakonodajo je tako za vožnjo motornih vozil, katerih največja dovoljena masa ne presega 3.500 kg, po avtocestah in hitrih cestah v upravljanju družbe DARS d.d. predpisana obvezna uporaba vinjet. Vinjetni sistem cestninjenja je bil uveden s ciljem izboljšanja pretočnosti prometa osebnih vozil in zmanjševanja emisij v okolje. Vinjetni sistem cestninjenja do nadaljnjega torej ostaja v veljavi, saj podatki kažejo, da je vzpostavljeni sistem ustrezen in dobro sprejet s strani uporabnikov. Zaradi uvedbe vinjet se je promet osebnih vozil na omrežju avtocest in hitrih cest precej povečal, kar posredno pozitivno vpliva tudi na večjo prometno varnost. Kot že navedeno, za osebna vozila na evropskem nivoju še niso definirane ustrezne tehnične, pravne in komercialne rešitve, ki bi omogočale racionalno izvajanje enotne storitve cestninjenja na področju celotne EU.

Iz vidika diskriminacije določenih uporabnikov cestninskega omrežja je potrebno opozoriti, da je bil vinjetni sistem že pred časom predmet presoje Evropske komisije glede njegove ustreznosti z vidika zakonodaje EU. V navedenem postopku je bila formalno potrjena ustreznost vinjetnega sistema oziroma ročnost in cenovna razmerja med posameznimi vinjetnimi razredi.

Zavedati se je potrebno, da je trenutni vinjetni sistem cestninjenja, kljub določenim pomanjkljivostim, vseeno cenovno relativno ugoden, saj uporabnikom omogoča, da v obdobju veljavnosti posamezne vrste vinjete opravijo neomejeno število voženj. Z vzpostavitvijo sistema cestninjenja, ki bo omogočal plačilo cestnine glede na dejansko prevoženo razdaljo, za večino uporabnikov vožnja po cestninskih cestah verjetno ne bo več tako cenovno ugodna.

Uporaba vinjet je obvezna na vseh cestah, ki so kategorizirane kot avtoceste in hitre ceste ter so v upravljanju in vzdrževanju upravljavca cestninskih cest.

Ocenjujemo, da je v okviru predhodne obrazložitve ustrezno pojasnjen obstoječi sistem cestninjenja v Republiki Sloveniji. Ne glede na navedeno si Ministrstvo za infrastrukturo kot pristojni resor stalno prizadeva, da se iščejo čim bolj prijazne rešitve, ki uporabnikom omogočajo, da lahko učinkovito ter s čim manjšimi stroški realizirajo svoje potrebe po mobilnosti.

Priloge:

Komentarji