5. 9. 2014
Odziv Ministrstva za zdravje
6 in 32. člen Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1) (v nadaljevanju: zakon) določata, da mora delodajalec načrtovati in izvajati promocijo zdravja na delovnem mestu, ter zagotoviti potrebna sredstva in način spremljanja njenega izvajanja.
Zakon prav tako navaja, da za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu Ministrstvo za zdravje (v nadaljevanju: ministrstvo) izda smernice. Ministrstvo z izdajo smernic zamuja. Osnutek Smernic za promocijo zdravja na delovnem mestu (v nadaljevanju smernice) je pripravljen, vendar zaradi nastale situacije na ministrstvu (menjave ministrov) osnutek še ni bil posredovan v formalno potrditev vodstvu in na Ekonomsko socialni svet.
Smernice podajajo le temeljna načela za načrtovanje in izvajanje promocije zdravja na delovnem mestu, medtem ko mora delodajalec ta načela prilagoditi svoji organizaciji in okoliščinam.
Zakon ne predpisuje posebnih določil za samozaposlene, majhna, srednja in velika podjetja, zato smernice določajo različne obveznosti za samozaposlene in majhna/mikro podjetja (do 10 zaposlenih), za katere veljajo poenostavljene zahteve in sicer za samozaposlene je dovolj, da podajo pisno izjavo, da so seznanjeni s smernicami, medtem ko majhna/mikro podjetja pripravijo prilagojen oziroma poenostavljen načrt.
V zvezi z kaznovanjem, smo se obrnili na Inšpektorat Republike Slovenije za delo (v nadaljevanju Inšpektorat), kateri opravlja nadzorstvo nad izvajanjem zakona.
V nadaljevanju prilagamo njihov odgovor:
»Na podlagi 4. člena Zakona o inšpekciji dela (Uradni list RS št. 19/2014) pojasnjujemo sledeče:
V novem Zakonu o varnosti in zdravju pri delu – ZVZD-1 (Ur. list RS, št. 43/2011) pomeni uvajanje pojma »promocija zdravja na delovnem mestu« eno pomembnejših nadgradenj dosedanje ureditve tega področja oz. predstavlja uvajanje novega pravnega instituta na področju varnosti in zdravja pri delu.
V kazenskih določbah Zakona o varnosti in zdravju pri delu so opredeljene visoke globe (od 2.000 do 40.000 evrov) za delodajalce, ki v izjavo o varnosti z oceno tveganja ne načrtujejo in ne določijo promocije zdravja na delovnem mestu, zanjo ne zagotovijo potrebnih sredstev, pa tudi načina sprejemanja njenega izvajanja (prvi odstavek 32. člena ZVZD-1).
Do izdaje smernic za določitev in pripravo promocije zdravja na delovnem mestu (2. odstavek 32. člena ZVZD-1) uradne osebe Inšpektorata Republike Slovenije za delo ukrepajo pretežno v smislu 16. člena Zakona o inšpekciji dela (Ur. list RS, št. 19/2014), i.e. z določbo zavezancu odrejajo, da z dejanjem, opustitvijo dejanja oziroma z aktom, v roku, ki da določi inšpektor, zagotovijo izvajanje zakonov, drugih predpisov, ter splošnih aktov iz svoje pristojnosti.
Na področju promocije zdravja na delovnem mestu deluje Inšpektorat tudi preventivno v smislu 4. člena Zakona o inšpekciji dela. V prehodnem obdobju do oblikovanja omenjenih smernic je bil tako oblikovan predlog programa promocije zdravja na delovnem mestu za delodajalce.«