Spodbude za višjo volilno udeležbo - uvedba volilne davčne olajšave

Spodbude za višjo volilno udeležbo - uvedba volilne davčne olajšave

Pozdravjeni,

Tole je morda že večkrat slišana in prežvečena tema ampak se mi vseeno zdi pomembno, da se jo vedno znova izpostavi. Gre se za nizko stopnjo aktivne participacije volivcev v Sloveniji.

Ob nedavnih evropskih volitvah se je ob nizki volilni udeležbi ponovno izkazalo, da zanimanje volivcev za politiko in upravljanje skupnih zadev v Sloveniji upada in po mojem mnenju je že na zaskrbljujoče nizki ravni. Zgodovinsko gledano je volilna udeležba na državnozborskih in lokalnih volitvah sicer višja, vednar je trend tudi tam negativen.

Osebno se mi zdi pomembno, da se volivci vseh političnih prepričanj udeležujemo volitev saj so te osnova demokratične ureditve družbe, katerimkoli izvoljenim predstavnikom ljudstva pa ob nizki volilni udeležbi - kljub zakoniti izvolitvi - primanjkuje ustrezne legitimnosti za zastopanje celotne skupnosti.

Da bi ustavna določba, ki pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, dejansko prišla do izraza, je nujno potreben aktiven elektorat, torej volivci, ki se udeležujejo volitev in s tem sodelujejo pri upravljanju skupnih zadev. Če vprašanje karikiram in banaliziram do skrajnosti - če bi se pasivnost volivcev stopnjevala do te mere, da se volitev ne bi udeleževal nihče več, bi lahko en sam aktiven volivec odločal o celotni strukturi oblasti v Sloveniji. To pa ni ravno v duhu demokratične ureditve, ki stremi po skupnem dobrem.

Zato se mi zdi nujno, da bi se slovenska vlada in parlament začela ukvarjati z vprašanjem, kako obrniti trend volilne udeležbe in dolgoročno zagotoviti višjo stopnjo aktivne participacije volivcev. Neodvisno od aktualnih gospodarskih in političnih razmer ali kratkoročnih ambicij posameznih politikov. Ko sem o stvari razmišljal, mi je na pamet prišlo več idej, eno od njih pa v nadaljevanju tudi podrobneje izpostavljam in jo predlagam kot pobudo vladi. Torej:

• uvedba e-volitev; po mojem pri tem ne gre za spreminjanje koncepta volitev ampak zgolj za upoštevanje in prilagajanje tehnološkemu napredku družbe; e-volitve bi poenostavile zvrševanje glasovalne pravice za ljudi, ki na dan volitev ne morejo na volišče (kar se trenutno ureja s sistemom predčasnega glasovanja in glasovanja po pošti), prav tako pa bi takšna opcija glasovanja k volitvam verjetno pritegnila več ljudi, predvsem mladih, ki bolj aktivno uporabljajo nove informacijske tehnologije;
• bolj aktivno javno komuniciranje in ozaveščanje ljudi o pomembnosti neposrednega glasovanja na volitvah;
• uvedba finančnih spodbud za volivce v obliki posebne volivne davčne olajšave pri odmeri dohodnine;

V razpravo želim dati ravno zadnjo točko, čeprav se na prvi pogled morda zdi malo čudna. Ko sem začel raziskovati zadevo sem ugotovil, da na svetu obstaja več držav (okrog 30, med drugim npr. tudi Belgija in Avstralija), v katerih je volivna udeležba obvezna. Države, ki imajo uzakonjeno volilno obveznost, za volilno abstinenco predpisujejo različne kazni, pri čemer pa jih nekatere niti ne uveljavljajo oziroma izvršujejo. Osebno se mi zdi, da je prisilnost volitev nekoliko neposrečen način za izvajanje demokratičnega procesa in tudi mislim, da v Sloveniji med volivci ne bi bila dobro sprejeta. Zato se mi je utrnila ideja da bi zadevo postavili na glavo in bi namesto kaznovanja volivne abstinence uvedli spodbujanje participacije na volitvah. In sicer v obliki posebne volivne davčne olajšave pri odmeri dohodnine.

Sama implementacija takšnega principa bi bila dokaj enostavna, saj se na vsakih volitvah vodi evidenca udeležbe volivcev po volivnem imeniku. Princip spodbude bi torej bil, da je vsak, ki se udeleži volitev, upravičen do posebne volivne davčne olajšave pri odmeri dohodnine. Pri tem bi se lahko višina davčne olajšave določala tudi posebej za državnozborske, lokalne in evropske volitve pa tudi npr. za volitve za predsednika republike ali za referendumske pobude.

Preveč 'odbit' predlog? Še sam sem bil presenečen, ko sem na spletu odkril članek in diskusijo na temo volivne davčne olajšave iz Kanade (v prilogi). Žal je seveda takšen ukrep za spodbujanje volilne udeležbe neizbežno povezan tudi z izpadom davčnih prilivov za državo in to v trenutnih razmerah za Slovenijo ni ravno priljubljena tema za vlado.

Torej: predlagam, da vlada, poleg drugih ukrepov za povečanje aktivne participacije volivcev, razmisli o uvedbi posebne volilne davčne olajšave pri odmeri dohodnine.

Lep pozdrav,

Spodbude za višjo volilno udeležbo - uvedba volilne davčne olajšave

Pozdravjeni,

Tole je morda že večkrat slišana in prežvečena tema ampak se mi vseeno zdi pomembno, da se jo vedno znova izpostavi. Gre se za nizko stopnjo aktivne participacije volivcev v Sloveniji.

Ob nedavnih evropskih volitvah se je ob nizki volilni udeležbi ponovno izkazalo, da zanimanje volivcev za politiko in upravljanje skupnih zadev v Sloveniji upada in po mojem mnenju je že na zaskrbljujoče nizki ravni. Zgodovinsko gledano je volilna udeležba na državnozborskih in lokalnih volitvah sicer višja, vednar je trend tudi tam negativen.

Osebno se mi zdi pomembno, da se volivci vseh političnih prepričanj udeležujemo volitev saj so te osnova demokratične ureditve družbe, katerimkoli izvoljenim predstavnikom ljudstva pa ob nizki volilni udeležbi - kljub zakoniti izvolitvi - primanjkuje ustrezne legitimnosti za zastopanje celotne skupnosti.

Da bi ustavna določba, ki pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, dejansko prišla do izraza, je nujno potreben aktiven elektorat, torej volivci, ki se udeležujejo volitev in s tem sodelujejo pri upravljanju skupnih zadev. Če vprašanje karikiram in banaliziram do skrajnosti - če bi se pasivnost volivcev stopnjevala do te mere, da se volitev ne bi udeleževal nihče več, bi lahko en sam aktiven volivec odločal o celotni strukturi oblasti v Sloveniji. To pa ni ravno v duhu demokratične ureditve, ki stremi po skupnem dobrem.

Zato se mi zdi nujno, da bi se slovenska vlada in parlament začela ukvarjati z vprašanjem, kako obrniti trend volilne udeležbe in dolgoročno zagotoviti višjo stopnjo aktivne participacije volivcev. Neodvisno od aktualnih gospodarskih in političnih razmer ali kratkoročnih ambicij posameznih politikov. Ko sem o stvari razmišljal, mi je na pamet prišlo več idej, eno od njih pa v nadaljevanju tudi podrobneje izpostavljam in jo predlagam kot pobudo vladi. Torej:

• uvedba e-volitev; po mojem pri tem ne gre za spreminjanje koncepta volitev ampak zgolj za upoštevanje in prilagajanje tehnološkemu napredku družbe; e-volitve bi poenostavile zvrševanje glasovalne pravice za ljudi, ki na dan volitev ne morejo na volišče (kar se trenutno ureja s sistemom predčasnega glasovanja in glasovanja po pošti), prav tako pa bi takšna opcija glasovanja k volitvam verjetno pritegnila več ljudi, predvsem mladih, ki bolj aktivno uporabljajo nove informacijske tehnologije;
• bolj aktivno javno komuniciranje in ozaveščanje ljudi o pomembnosti neposrednega glasovanja na volitvah;
• uvedba finančnih spodbud za volivce v obliki posebne volivne davčne olajšave pri odmeri dohodnine;

V razpravo želim dati ravno zadnjo točko, čeprav se na prvi pogled morda zdi malo čudna. Ko sem začel raziskovati zadevo sem ugotovil, da na svetu obstaja več držav (okrog 30, med drugim npr. tudi Belgija in Avstralija), v katerih je volivna udeležba obvezna. Države, ki imajo uzakonjeno volilno obveznost, za volilno abstinenco predpisujejo različne kazni, pri čemer pa jih nekatere niti ne uveljavljajo oziroma izvršujejo. Osebno se mi zdi, da je prisilnost volitev nekoliko neposrečen način za izvajanje demokratičnega procesa in tudi mislim, da v Sloveniji med volivci ne bi bila dobro sprejeta. Zato se mi je utrnila ideja da bi zadevo postavili na glavo in bi namesto kaznovanja volivne abstinence uvedli spodbujanje participacije na volitvah. In sicer v obliki posebne volivne davčne olajšave pri odmeri dohodnine.

Sama implementacija takšnega principa bi bila dokaj enostavna, saj se na vsakih volitvah vodi evidenca udeležbe volivcev po volivnem imeniku. Princip spodbude bi torej bil, da je vsak, ki se udeleži volitev, upravičen do posebne volivne davčne olajšave pri odmeri dohodnine. Pri tem bi se lahko višina davčne olajšave določala tudi posebej za državnozborske, lokalne in evropske volitve pa tudi npr. za volitve za predsednika republike ali za referendumske pobude.

Preveč 'odbit' predlog? Še sam sem bil presenečen, ko sem na spletu odkril članek in diskusijo na temo volivne davčne olajšave iz Kanade (v prilogi). Žal je seveda takšen ukrep za spodbujanje volilne udeležbe neizbežno povezan tudi z izpadom davčnih prilivov za državo in to v trenutnih razmerah za Slovenijo ni ravno priljubljena tema za vlado. Ker pa se mi zdi aktivna participacija ljudi pri upravljanju skupnih zadev dolgoročno pomembnejša od trenutnih gospodarskih razmer in ker sem prepričan, da se bodo dolgoročno tudi v Sloveniji gospodarski trendi izboljšali in se bo s tem znižal pritisk na državni proračun, se mi zdi dobro, da se o ukrepih za povečanje volilne udeležbe začne razmišljati zdaj. Konkretno se lahko predlagani ukrep uvedbe posebne volilne davčne olajšave tudi napove vnaprej oziroma uvede postopoma.

Torej: predlagam, da vlada, poleg drugih ukrepov za povečanje aktivne participacije volivcev, razmisli o uvedbi posebne volilne davčne olajšave pri odmeri dohodnine.

Spodbude za višjo volilno udeležbo - uvedba volilne davčne olajšave

Pozdravjeni,

Tole je morda že večkrat slišana in prežvečena tema ampak se mi vseeno zdi pomembno, da se jo vedno znova izpostavi. Gre se za nizko stopnjo aktivne participacije volivcev v Sloveniji.

Ob nedavnih evropskih volitvah se je ob nizki volilni udeležbi ponovno izkazalo, da zanimanje volivcev za politiko in upravljanje skupnih zadev v Sloveniji upada in po mojem mnenju je že na zaskrbljujoče nizki ravni. Zgodovinsko gledano je volilna udeležba na državnozborskih in lokalnih volitvah sicer višja, vednar je trend tudi tam negativen.

Osebno se mi zdi pomembno, da se volivci vseh političnih prepričanj udeležujemo volitev saj so te osnova demokratične ureditve družbe, katerimkoli izvoljenim predstavnikom ljudstva pa ob nizki volilni udeležbi - kljub zakoniti izvolitvi - primanjkuje ustrezne legitimnosti za zastopanje celotne skupnosti.

Da bi ustavna določba, ki pravi, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo, dejansko prišla do izraza, je nujno potreben aktiven elektorat, torej volivci, ki se udeležujejo volitev in s tem sodelujejo pri upravljanju skupnih zadev. Če vprašanje karikiram in banaliziram do skrajnosti - če bi se pasivnost volivcev stopnjevala do te mere, da se volitev ne bi udeleževal nihče več, bi lahko en sam aktiven volivec odločal o celotni strukturi oblasti v Sloveniji. To pa ni ravno v duhu demokratične ureditve, ki stremi po skupnem dobrem.

Zato se mi zdi nujno, da bi se slovenska vlada in parlament začela ukvarjati z vprašanjem, kako obrniti trend volilne udeležbe in dolgoročno zagotoviti višjo stopnjo aktivne participacije volivcev. In to neodvisno od aktualnih gospodarskih in političnih razmer ali kratkoročnih ambicij posameznih politikov. Ko sem o stvari razmišljal, mi je na pamet prišlo več idej, eno od njih pa v nadaljevanju tudi podrobneje izpostavljam in jo predlagam kot pobudo vladi. Torej:

• uvedba e-volitev; po mojem pri tem ne gre za spreminjanje koncepta volitev ampak zgolj za upoštevanje in prilagajanje tehnološkemu napredku družbe; e-volitve bi poenostavile zvrševanje glasovalne pravice za ljudi, ki na dan volitev ne morejo na volišče (kar se trenutno ureja s sistemom predčasnega glasovanja in glasovanja po pošti), prav tako pa bi takšna možnost glasovanja na volitvah verjetno pritegnila več ljudi, predvsem mladih, ki bolj aktivno uporabljajo nove informacijske tehnologije;
• bolj aktivno javno komuniciranje in ozaveščanje ljudi o pomembnosti neposrednega glasovanja na volitvah;
• uvedba finančnih spodbud za volivce v obliki posebne volivne davčne olajšave pri odmeri dohodnine;

V razpravo želim dati ravno zadnjo točko, čeprav se na prvi pogled morda zdi malo čudna. Ko sem začel raziskovati zadevo sem ugotovil, da na svetu obstaja več držav (okrog 30, med drugim npr. tudi Belgija in Avstralija), v katerih je volivna udeležba obvezna. Države, ki imajo uzakonjeno volilno obveznost, za volilno abstinenco predpisujejo različne kazni, pri čemer pa jih nekatere niti ne uveljavljajo oziroma izvršujejo. Osebno se mi zdi, da je prisilnost volitev nekoliko neposrečen način za izvajanje demokratičnega procesa in tudi mislim, da v Sloveniji med volivci ne bi bila dobro sprejeta. Zato se mi je utrnila ideja da bi zadevo postavili na glavo in bi namesto kaznovanja volivne abstinence uvedli spodbujanje participacije na volitvah. In sicer v obliki posebne volivne davčne olajšave pri odmeri dohodnine.

Sama implementacija takšnega principa bi bila dokaj enostavna, saj se na vsakih volitvah vodi evidenca udeležbe volivcev po volivnem imeniku. Princip spodbude bi torej bil, da je vsak, ki se udeleži volitev, upravičen do posebne volivne davčne olajšave pri odmeri dohodnine. Pri tem bi se lahko višina davčne olajšave določala tudi posebej za državnozborske, lokalne in evropske volitve pa tudi npr. za volitve za predsednika republike ali za referendumske pobude.

Preveč 'odbit' predlog? Še sam sem bil presenečen, ko sem na spletu odkril članek in diskusijo na temo volivne davčne olajšave iz Kanade (v prilogi). Žal je seveda takšen ukrep za spodbujanje volilne udeležbe neizbežno povezan tudi z izpadom davčnih prilivov za državo in to v trenutnih razmerah za Slovenijo ni ravno priljubljena tema za vlado. Ker pa se mi zdi aktivna participacija ljudi pri upravljanju skupnih zadev dolgoročno pomembnejša od trenutnih gospodarskih razmer in ker sem prepričan, da se bodo dolgoročno tudi v Sloveniji gospodarski trendi izboljšali in se bo s tem znižal pritisk na državni proračun, se mi zdi dobro, da se o ukrepih za povečanje volilne udeležbe začne razmišljati zdaj. Konkretno se lahko predlagani ukrep uvedbe posebne volilne davčne olajšave tudi napove vnaprej oziroma uvede postopoma.

Torej: predlagam, da vlada, poleg drugih ukrepov za povečanje aktivne participacije volivcev, razmisli o uvedbi posebne volilne davčne olajšave pri odmeri dohodnine.