Obvezno uvesti večji nadzor nad delom sodnikov

Odziv Ministrstva za pravosodje

Ministrstvo za pravosodje glede na zgoraj navedene predloge pojasnjuje, da Zakon o sodniški službi v 4. členu določa, da je sodniku med drugimi pravicami zagotovljena tudi pravica do plače in nikomur ni dovoljeno posegati vanje, razen v primerih in po postopkih, ki so določeni z zakonom. Sodniku se lahko zniža plača samo takrat, če iz dveh zaporednih ocen, ki se izdelata na vsake tri leta, izhaja, da sodnik ne izpolnjuje pogojev za napredovanje. Znižanje plače je omejeno do višine 20% za čas do enega leta. V postopku ocenjevanja sodnika se preverja predvsem strokovno znanje, delovne sposobnosti, opravljeno delo pri odpravi in preprečitvi sodnih zaostankov ter sposobnost razreševanja pravnih vprašanj, pri čemer se upoštevajo zlasti dosežena stopnja pravilnosti in zakonitosti sodnikovega odločanja, ugotovljena predvsem v postopkih s pravnimi sredstvi. Državljan v svojem predlogu opozarja zlasti na nujnost nadzora na slednjimi, pri čemer predlaga nov sistem ocenjevanja sodnikov po zgledu sankcij pri cestno prometnih kršitvah, kar bi po mnenju Ministrstva za pravosodje terjalo spremembo v sistemu ocenjevanja sodnikov, poleg tega pa poudarjamo, da se lahko ustrezen nadzor nad sodniki izvaja že po veljavni ureditvi preko že omenjenega sistema ocenjevanja sodniške službe, službenega nadzora sodnikovega dela in sistema disciplinskih postopkov.

Glede možnosti poprave napak pa pojasnjujemo, da določba 328. člena Zakona o pravdnem postopku dovoljuje sodišču popravo napak v imenih in številih ter druge očitne pisne napake in računske pomote ter pomanjkljivosti glede oblike in neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom kadarkoli, tudi po pravnomočnosti sodbe . Pravna teorija stoji na stališču, da se napaka ne sme nanašati na napake pri oblikovanju volje sodišča, temveč le na napake, ki so nastale pri pisni izdelavi izdane sodbe oziroma pri sestavljanju prepisa sodbe. Torej se napake lahko nanašajo na tehniko pisne redakcije, ne pa na odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka. S sklepom tudi ni dopustno popravljati in dopolnjevati razlogov za odločitev, pa tudi ne nasprotij med izrekom in obrazložitvijo. Pravna praksa je pokazala, da dotični člen omogoča popravo napak iz različnih razlogov, npr. včasih je napaka že posledica strankinih procesnih dejanj oziroma so napake ali pomote že v strankinih vlogah, drugič se pojavijo le v sodnih odločbah, pri čemer so nekatere napake in pomote res le posledica v neskladnosti prepisa sodbe z izvirnikom, pri drugih pa gre za napake, ki so tudi v izvirniku sodbe. Navedeni člen se torej nanaša na napake različnega izvora in pomena, o katerih se posamezno presoja.

Na koncu še dodajamo, da je zgornje stališče neobvezno pravno mnenje, ki ga lahko poda Ministrstvo za pravosodje kot upravni organ, medtem ko zakone v konkretnih primerih obvezujoče razlaga sodišče.