Osebni stečaj - ovire pri odpustu obveznosti
ZFPPIPP v svojem 399.členu pravi, da odpust obveznosti ni dovoljen, če je bil stečajni dolžnik pravnomočno obsojen za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu, ki še ni izbrisano.
Glede na to, da se z zakonsko rehabilitacijo izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega, predlagam, da odpust obveznosti za dolgove, ki izvirajo iz kaznivih dejanj ne bi bil mogoč ali pa naj se preizkusno obdobje za odpust obveznosti podaljša na deset let. Poleg tega bi vsakdo moral navesti dolgove, ki izvirajo iz kaznivih dejanj. Marsikatero kaznivo dejanje se namreč briše iz evidence že po dveh ali treh letih, kar pomeni, da oseba lahko razglasi osebni stečaj in zahteva izbris obveznosti, saj velja za neobsojeno. Poleg tega ji ni niti potrebno navesti vseh dolgov.
Prav tako naj odpust obveznosti ne bi bil priznan za zamudne obresti in odškodnine, ki so posledica kaznivih dejanj proti premoženju ali gospodarstvu in o katerih kazensko sodišče ni odločilo, je pa oškodovance napotilo, da jih uveljavljajo v civilnih tožbah.
Ni namreč pošteno, da že samo sojenje traja po več let. Ko pride do obsodbe, sodišče obsojencu določi rok, v katerem mora ukradena sredstva vrniti. Tako oškodovanec obsojenca brezobrestno kreditira več let, lahko tudi po šest, sedem ali še več. Poleg tega oškodovancu, ki je bil za uveljavljanje obresti in odškodnine napoten na civilno tožbo, nastajajo še dodatni stroški.
Tako obsojenec, ki ne vrne sredstev preprosto razglasi osebni stečaj in je pravzaprav dosti na boljšem, kot oškodovanec. Tudi če upoštevamo, da mora nekaj mesecev preživeti v vikend zaporu ali da kazen odsluži z družbenokoristnim delom, je zaslužek še vedno boljši, kot ga ima večina državljanov v rednih službah.