10. 7. 2014
Odziv Ministrstva za kulturo
Pri oblikovanju stališč v zadevah državnega financiranja verskih skupnosti (neposrednega ali posrednega – preko davčnih oprostitev ali olajšav) je ključno upoštevanje pravnega (ustavnega) okvirja le – tega. V 130. točki obrazložitve ustavnosodne odločbe št. U-I-92/07 (Uradni list RS, št. 46/10; v nadaljnjem besedilu: ustavnosodna odločba) Ustavno sodišče Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: Ustavno sodišče) ugotavlja, da državno financiranje verskih skupnosti ni dolžnost države, ki bi izhajala iz človekove pravice svobode vesti (41. člena Ustave RS), zato posamezniki praviloma nimajo pravice zahtevati, naj jim država financira uresničevanje te pravice, razen v izjemnih okoliščinah, ko je financiranje katerega od vidikov verske dejavnosti nujno (npr. vojaške misije v tujini), in da je državno financiranje verskih skupnosti samo po sebi, če ga država omogoča, ustavno dopustno, če ne nasprotuje načelu ločenosti države in verskih skupnosti (zlasti zahtevi po svetovnonazorski oziroma verski nevtralnosti države). Neposredno in posredno financiranje verskih skupnosti sta torej v polju proste presoje zakonodajalca.
Zaradi tehtnega razloga za državno financiranje verskih dejavnosti verskih skupnosti iz javnih sredstev, to je, zaradi podpiranja izvrševanja človekove pravice (katere vsebina je opravljanje verske dejavnosti), MK ne nasprotuje vsakršnemu financiranju verske dejavnosti iz javnih sredstev. V 103. točki obrazložitve ustavnosodne odločbe Ustavno sodišče namreč izrecno ugotavlja, da ne more biti sporno, če zakonodajalec na splošno ocenjuje, da verske skupnosti s svojim temeljnim poslanstvom (s skrbjo za versko svobodo kot človekovo pravico) opravljajo pomembno in koristno vlogo z vidika utrjevanja človekovega dostojanstva v sodobni demokratični družbi, ki presega zgolj zasledovanje individualnih ciljev.
Neposredno državno financiranje verske dejavnosti verskih skupnosti oziroma državne pomoči pri financiranju socialnega zavarovanja verskih uslužbencev ureja 27. člen Zakona o verski svobodi (Uradni list RS, št. 14/07, 46/10 – Odl. US, 40/12 – ZUJF, 100/13; v nadaljnjem besedilu: ZVS), ki do sedaj še ni bil predmet ustavnosodne presoje, vendar je iz ustavnosodne odločbe mogoče sklepati, da je ta pomoč skladna z Ustavo. Določba 27. člena nalaga državi državno financiranje posebne pravice verskih skupnosti oziroma verskih uslužbencev – pravice do namenske državne finančne pomoči za plačilo prispevkov zavarovanca za socialno varnost uslužbencev cerkva in drugih verskih skupnosti, ki jo MK enako kot Ustavno sodišče razume kot posebno pravico registrirane verske skupnosti oziroma državno financiranje verskih skupnosti. Ker so verski uslužbenci, ki so neposredni nosilci pravice iz 27. člena ZVS, konstitutivni del verske skupnosti oziroma neposredni izvajalci verske dejavnosti, je mogoče tovrstno financiranje opredeliti kot financiranje verske dejavnosti verskih skupnosti. Iz 123. točke obrazložitve ustavnosodne odločbe je razvidno, da državno financiranje posebnih pravic verskih skupnosti (med katere Ustavno sodišče in MK umeščata tudi pravico iz 27. člena ZVS) ni v neskladju z ustavo, če se v konkretnem primeru zagotovi ločenost države in verskih skupnosti (versko nevtralnost države) in enakopravno obravnavo verskih skupnosti. Kriteriji razlikovanja med tistimi verskimi skupnostmi, ki jih država lahko financira in s tem lahko pridobijo dodatne ugodnosti, in tistimi, ki se za to ne morejo potegovati, ne smejo biti nerazumni oziroma arbitrarni (spoštovati morajo načelo enakopravnosti verskih skupnosti iz 7. člena Ustave RS kot posebni izraz splošnega načela enakosti pred zakonom iz drugega odstavka 14. člena Ustave RS). Iz 124. točke obrazložitve ustavnosodne odločbe je razvidno, da je število vernikov ustrezen kriterij oziroma zakonodajna rešitev, ki omogoča registriranim verskim skupnostim posebne pravice, ki jih prvi odstavek 41. člena Ustave RS ne zahteva in ki niso v neskladju s prvim odstavkom 7. člena Ustave RS. Po oceni MK je 1000 pripadnikov registrirane verske skupnosti na enega verskega uslužbenca razumen in nearbitraren kriterij za pridobitev posebne pravice, ki spoštuje načelo enakopravnosti in ki ga lahko s pridobitvijo novih pripadnikov in članov izpolnijo vse verske skupnosti.
Država je v letu 2012 sofinanciranje verske dejavnosti verskih skupnosti, navedene v prejšnjem odstavku, že zmanjšala (glej Zakon za uravnoteženje javnih financ, Uradni list RS, št. 40/12 s spremembami).
Se strinjam. Da bi država zares bila "ločena od cerkve", potem država ne sme financirati cerkvenih dejavnosti.
Koliko je še drugih organizacij, ki so povsem nekoristne delujejo le za lasten interes in dobijo državna finančna sredstva, od njih pa nobene pametne koristi.
Po spletu je zaokrožilo elektronsko sporočilo državljanke Nataše Lampe , ki natančno sporoča, kje so v državnem rebalansu še finančne rezerve. Pri financiranju rimsko-katoliške cerkve in pripadajočih organizacij se sklicuje na javno dostopne uradne podatke projetka Supevizor.(Foto/druzina.si)
ZA REBALANS PRORAČUNA JE TUKAJ NEKAJ REZERVE!
Naša MODRA vlada in MODRI poslanci si plačujejo *ODPUSTKE* in pot v nebesa.
Državljani plačujemo davke in prispevke in še in še, nikoli dovolj……
Po drugi strani pa poglejte kaj prejema Cerkev: Vir: supervizor.kpk&:
Slomškova ustanova: 16.495
Radio ognjišče: 1.208.329
Zavod sv. Frančiška Saleškega: 9.260.169
Zavod sv. Stanislava: 24.414.26624.414.266
Zavod Antona Martina Slomška: 1.875.240
Tiskovno društvo ognjišče: 48.702
Društvo Mohorjeva družba: 2.272.395
ŠGN (izobraževanje): 9.009.190
Škofija Koper: 1.852.435
Škofija Ljubljana: 7.216.304
Škofija Celje: 77.402
Škofija Murska sobota: 28.683
Škofija Novo Mesto: 45.209
Škofija Maribor: 14.793.18414.793.184
Družina doo: 1.866.505
Skupaj Slomškova ustanova: 84.344.508
Manjkajo podatki za Goriško Mohorjevo družbo in Mohorjevo družbo v Celovcu
—————————–
Karitas: 3.678.796
Pelikan- karitas: 3.653.941
Karitas Vipavke: 129.734
Karitasov je še več pod raznimi imeni
————————————-
Za letovanje in rekreacijo otrok p.e. Ljubljana: 2.911.367
——————————————————
Salezijanski inšpektorat: 41.391
Marianum Veržej: 157.303
Salve doo: 206.359
Salesianum: 2.911.367
Samostan sester usmiljenk: 992.049
Samostan sester sv. Lazarja, Sv. križa, Lazarstvo mirenski gaj,
Trapistov Marije rešiteljice, Sester Frančiška Krško, Šolskih sester: 18.077
Župnija Radlje ob dravi: 146.008
Lj. Vič: 689.877
Lj. Polje: 663.129
Lj. Štepanska Vas: 263.365
Lj. Sv. Trojica: 141.659
Lj. Sv. Peter: 92.560
Piran: 885.373
Izola: 792.244
Dol pri Ljubljani: 552.365
Murska Sobota: 413.876 + ima v lasti Miklavžev zavod , ki je prejel 1.223.976
Stari trg pri Slo. Gradcu: 390.890
Kranj: 391.500
Beltinci :386.349 + ima v lasti zavod Sv. Cirila in metoda ki je prejel 1.435.028
Solčava: 359.124
8.827.323
V Sloveniji je še nekaj 100 župnij….se mi ni dalo več brskat. Skupaj sem seštel 107.872.215, cifra je večja, ker nisem našel in niti iskal vseh.
SOVENSKA DRŽAVA CERKVI NA SLOVENSKIH TLEH NAMENI NAD 1.000.000 EVROV (MILIJON EVROV) NA MESEC OD DAVKOPLAČEVALSKEGA DENARJA.
kaj ni že čas, da začnemo dosledno izvajati ustavno določilo o LOČENOSTI MED DRŽAVO IN CERKVIJO??!!
Takšne podatke je treba jemati v pravilnem kontekstu. Vsebinsko namreč pomenijo le to, da je neka organizacija prejela toliko izplačil. Samo zato, ker gre za versko organizacijo, še ne pomeni, da so izplačila povezana z vero.
Če je neka škofija lastnik nepremičnin, ki jih daje v najem občini, to nima nobene veze z vero, ker bi isti denar dobil tudi jaz, če bi dal nepremičnine v najem.
Če občina od škofije kupi storitve, izdelke ali nepremičnine, ravno tako nima veze z vero...gre za posel.
Če država donira Karitasu denar za dobrodelne namene, je to isto kot če ga donira Rdečemu križu....nima veze z vero.
Če je Cerkev lastnik kulturno zaščitenega objekta, ali ni upravičena do istih nadomestil, kot jih dobivajo drugi lastniki zaščitenih nepremičnin?
V tretji in četrti vrstici seznama sta dva zavoda, ki upravljata s srednjimi in osnovnimi šolami. Ali nista upravičena do istih sredstev, kot če srednjo šolo ustanovi neko podjetje ali neverska organizacija?
Tudi jaz nasprotujem financiranju KC s strani države, še bolj pa nasprotujem navajanju zavajajočih podatkov.
Naštevanje in seštevanja omenjenih postavk je nesmiselno, ker ne vemo, kaj se skriva pod določeno postavko. Med naštetimi so tudi škofijske gimanzije Šentvid, Maribor, Želimlje in Vipava, ki pač opravljajo dejavnost javnega (za uporabnike brezplačnega) izobraževanja in pač dobijo za to plačilo, kot ga dobi Bežigrajska Gimnazija ali katera koli druga srednja šola v RS. Morda še kakšna druga ustanova, ki pač izvaja neko javno dostopno dejavnost.
Četudi so navedeni podatki neresnični, je namen komentarja v splošnem dobrotvoren, saj širi prezir do RKC in ostalih verskih institucij, ki so nič drugega kot bordeli hipokrizije in neupravičenega razkošja. Stopimo skupaj ateisti in se vehementno zoperstavimo krščanskemu studu, ki še pesti naši državo in vse bolj politiko, če je treba, tudi z nasiljem in s protesti!