Preimenujte Zavod za zaposlovanje

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod), katerega položaj in pristojnosti določa Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12-ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13 in 32/14-ZPDZC-1) v členih od 73 do 84, je osrednja javna institucija na trgu dela in je kot javni zavod organiziran enotno za območje Republike Slovenije. Njegova temeljna naloga je delo z brezposelnimi osebami in drugimi iskalci zaposlitve, in sicer v obliki posredovanja zaposlitev in zaposlitvenega svetovanja, izvajanja vseživljenjske karierne orientacije, izvajanja sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, poleg tega pa tudi izdelave analitičnih, razvojnih in drugih strokovnih gradiv s področja njegove dejavnosti. Kot osrednja javna ustanova na trgu dela z uresničenjem svojega poslanstva in nalog pomembno prispeva k povečanju zaposlenosti in zaposljivosti prebivalstva Slovenije in je ključni organ za izvrševanje politike Vlade Republike Slovenije v zvezi s posledicami, ki jih je na slovenskem trgu povzročila svetovna recesija. Zaradi opisane funkcije zavod predstavlja ključen vzvod države pri reševanju problema brezposelnosti in pri celostni obravnavi brezposelnih oseb ter drugih iskalcev zaposlitve.

Prejeti predlog razumemo v smislu kritike dela zavoda v enem od segmentov, ki sestavljajo delovno področje te institucije, t.j. glede izvajanja storitve posredovanja zaposlitve; sam predlog za preimenovanje zavoda pa po našem mnenju predstavlja negativen odziv na še vedno slabe razmere na trgu dela.

Zavedamo se, da bi zavod v očeh državljanov lahko vsekakor pridobil na ugledu tudi z (vedno mogočnimi) dodatnimi izboljšavami pri organizacijski strukturi in z racionaliziranjem poslovanja (kar se v praksi sicer ves čas izvaja, učinki pa niso vedno vidni navzven oziroma njihov vpliv ni takojšen), vsekakor pa zavodu »krivde« za visok porast števila brezposelnih v letih gospodarskega (in siceršnje družbenega) padca ni mogoče naprtiti. Kot je razvidno iz prejetega predloga, njegov avtor očitno ni zadovoljivo seznanjen niti z naravo funkcije zavoda, niti s celotnim obsegom dela in vrsto nalog, katerih izvajanje zagotavlja. Res je sicer, da zavod s trenutnim potencialom in poudarjeno vlogo pri amortizaciji učinka visoke stopnje brezposelnosti ne more zagotoviti vsesplošnega zadovoljstva z njegovim delom in storitvami, ki jih izvaja, vendar pa država na zaposlovanje brezposelnih oseb pri delodajalcih v gospodarskem sektorju preko zavoda neposredno ne more vplivati. Kot smo že večkrat pojasnili, zavod pri tem opravlja zgolj vlogo posrednika, ki v primeru obstoja možnosti zaposlitve poskrbi za prvi stik brezposelne osebe z delodajalcem, hkrati pa te osebe v okviru storitev za trg dela tudi pripravlja na ponoven vstop na trg dela. Učinek takšne priprave ne more biti zagotovljen v naprej, odvisen je namreč zlasti od že pridobljene usposobljenosti ter prirojenih sposobnosti posameznika in stopnje njegove motivacije za čim prejšnjo uspešno aktivacijo; po drugi strani pa moramo ponovno poudariti, da je vsak posameznik za svoj uspeh pri iskanju zaposlitve v največji meri odgovoren sam.

Osnovna funkcija zavoda kot nosilca javnega pooblastila za izvajanje dejavnosti na področju zaposlovanja je v skladu z veljavno zakonodajo torej pomoč brezposelnim osebam pri iskanju zaposlitve s ciljem njihove čim hitrejše aktivacije, ne pa v obveznosti zagotovitve ustreznih služb (ki jih za določene poklicne profile trenutno pogosto enostavno ni); ne glede na navedeno pa bo zavod v prihodnje krepil tudi vlogo posrednika zaposlitev, čeprav je dejstvo, da uspešnost takšnega posredovanja ni in ne bo mogla biti odvisna le od ureditve v veljavni zakonodaji in njenega izvajanja.