Preimenujte Zavod za zaposlovanje
2790 OGLEDOV
7 KOMENTARJEV
Bolj realen naziv bi bil Zavod za evidentiranje nezaposlenosti, saj tam ne zaposlujejo - no, znajo najti službe v javni upravi za svoje otroke.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
STATUS PREDLOGA
- PREDLOG POSLAN
- KONEC OBRAVNAVE
- ODGOVOR
Odgovor
8. 7. 2014
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod), katerega položaj in pristojnosti določa Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12-ZUJF, 21/13, 63/13, 100/13 in 32/14-ZPDZC-1) v členih od 73 do 84, je osrednja javna institucija na trgu dela in je kot javni zavod organiziran enotno za območje Republike Slovenije. Njegova temeljna naloga je delo z brezposelnimi osebami in drugimi iskalci zaposlitve, in sicer v obliki posredovanja zaposlitev in zaposlitvenega svetovanja, izvajanja vseživljenjske karierne orientacije, izvajanja sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, poleg tega pa tudi izdelave analitičnih, razvojnih in drugih strokovnih gradiv s področja njegove dejavnosti. Kot osrednja javna ustanova na trgu dela z uresničenjem svojega poslanstva in nalog pomembno prispeva k povečanju zaposlenosti in zaposljivosti prebivalstva Slovenije in je ključni organ za izvrševanje politike Vlade Republike Slovenije v zvezi s posledicami, ki jih je na slovenskem trgu povzročila svetovna recesija. Zaradi opisane funkcije zavod predstavlja ključen vzvod države pri reševanju problema brezposelnosti in pri celostni obravnavi brezposelnih oseb ter drugih iskalcev zaposlitve.
Prejeti predlog razumemo v smislu kritike dela zavoda v enem od segmentov, ki sestavljajo delovno področje te institucije, t.j. glede izvajanja storitve posredovanja zaposlitve; sam predlog za preimenovanje zavoda pa po našem mnenju predstavlja negativen odziv na še vedno slabe razmere na trgu dela.
Zavedamo se, da bi zavod v očeh državljanov lahko vsekakor pridobil na ugledu tudi z (vedno mogočnimi) dodatnimi izboljšavami pri organizacijski strukturi in z racionaliziranjem poslovanja (kar se v praksi sicer ves čas izvaja, učinki pa niso vedno vidni navzven oziroma njihov vpliv ni takojšen), vsekakor pa zavodu »krivde« za visok porast števila brezposelnih v letih gospodarskega (in siceršnje družbenega) padca ni mogoče naprtiti. Kot je razvidno iz prejetega predloga, njegov avtor očitno ni zadovoljivo seznanjen niti z naravo funkcije zavoda, niti s celotnim obsegom dela in vrsto nalog, katerih izvajanje zagotavlja. Res je sicer, da zavod s trenutnim potencialom in poudarjeno vlogo pri amortizaciji učinka visoke stopnje brezposelnosti ne more zagotoviti vsesplošnega zadovoljstva z njegovim delom in storitvami, ki jih izvaja, vendar pa država na zaposlovanje brezposelnih oseb pri delodajalcih v gospodarskem sektorju preko zavoda neposredno ne more vplivati. Kot smo že večkrat pojasnili, zavod pri tem opravlja zgolj vlogo posrednika, ki v primeru obstoja možnosti zaposlitve poskrbi za prvi stik brezposelne osebe z delodajalcem, hkrati pa te osebe v okviru storitev za trg dela tudi pripravlja na ponoven vstop na trg dela. Učinek takšne priprave ne more biti zagotovljen v naprej, odvisen je namreč zlasti od že pridobljene usposobljenosti ter prirojenih sposobnosti posameznika in stopnje njegove motivacije za čim prejšnjo uspešno aktivacijo; po drugi strani pa moramo ponovno poudariti, da je vsak posameznik za svoj uspeh pri iskanju zaposlitve v največji meri odgovoren sam.
Osnovna funkcija zavoda kot nosilca javnega pooblastila za izvajanje dejavnosti na področju zaposlovanja je v skladu z veljavno zakonodajo torej pomoč brezposelnim osebam pri iskanju zaposlitve s ciljem njihove čim hitrejše aktivacije, ne pa v obveznosti zagotovitve ustreznih služb (ki jih za določene poklicne profile trenutno pogosto enostavno ni); ne glede na navedeno pa bo zavod v prihodnje krepil tudi vlogo posrednika zaposlitev, čeprav je dejstvo, da uspešnost takšnega posredovanja ni in ne bo mogla biti odvisna le od ureditve v veljavni zakonodaji in njenega izvajanja.
Sem proti. Zavod za zaposlovanje zaposluje - birokracijo. Birokracija je zaposlena na zavodu za zaposlovanje, CSD-jih (zavod za zaposlovanje jim daje kar nekaj dela, od kontrole brezposelnih, ki prejemajo denarno socialno pomoč dalje), vse, ki plačujejo prispevke za brezposelnost, itd. Torej, ime naj kar ostane.
Jaz bi bila kar za ukinitev, ker Zavod za zaposlovanje skrbi le za zaposlovanje svojih zaposlenih.
Ko je nekdo večkrat brez službe in mora večkrat hoditi na takoimenovane "svetovalne razgovore", ima marsikaj za povedati o tej problematiki. En kup formalizma, papirologije, praznega besedičenja in neučinkovitosti, to je vse, kar se tam lahko najde.
Ko te pošljejo na tečaj kako napisti prošnjo, čeprav imaš faktultetno izobrazbo, se ti zdi, da se norčujejo iz tebe.. Naj pripravijo obrazce oz. formular iz katerega bodo razvidni podatki, ki jih kadrovik potrebuje pri odločtivi koga bo sploh povabil na razgovor.Problem je v tem, da te pošljejo na razgovor, kjer ti je jasno, da nimaš nobenih možnosti še prednosti sploh prišel tja.. Mojega sina so poslali na razgovor v Celje (iz Ljubljane), moral je založiti za avtobus (odkod jih seveda nezanima!) in naročili so ga ob 8. ur,i ko praktično z javnim prevozom ne moreš priti tja. Pošiljajo ga tudi na razne naslove daleč izven Ljubljane, čeprav nima prevoznega sredstva in tja ne vozijo avtobnusi. Glavno, da delavec na zavodu "opravi" svoje.
Moja znanka brezposelna socijalna delavka s staro visokošolsko diplomo mi pove, da te sicer na zavodu usmerjajo in ti svetujejo (če si seveda računalniško pismen), da ti pa službe zagotovo ne iščejo. Vse to pa seveda le v primeru, da imajo čas oz. si ga vzamejo.
Ali pa svetovalka pred časom reče dolgotajno nezaposlenemu s priznano stopnjo invalidnosti, da naj kar pride naslednje leto takšen čas na razgovor, da itak nima smisla, da hodi na vsake tri mesece, je avtobus drag.
Pa še ena zgodba. Gospod pred časom ostane brez zaposlitve (vzrok je selitev firme v tujino itd.) Dobi 1 leto tkim. čakanja in se prijavi na zavodu za zaposlovanje. Odpravnine ne dobi, ker jih delodajalec že preje "naheca" da za 400 evrov vložka postanejo solastniki (si obetajo božičnice, 13-to plačo, dividende, poračune itd.). Zdaj menda stečajnik od njih - delavcev zahteva da plačajo stečaj firme saj so solastniki.
Gospod pridno hodi na zavod za zaposlovanje. Punce so menda prijazne, obljubljajo mu da za njegov profil izobrazbe res ne bo problem zaposlitev. Zgodi se NIČ! Na koncu mu ponudijo, če bi šel na razgovor za javna dela. Tam je drugi v čakalni vrsti, na koncu vzamejo le enega.. Potem mu formalno ponudijo delo v tujini česar ne more sprejeti, ker je pravno formalno tudi skrbnik svoje bolne matere.
Gospoda včasih srečam na poti v Mercator. On nadaljuje v bife. Nekoč sem prisedel k njemu in nama plačal zapitek. Gospod je počakal, da sem popil in vstal potem je sebi naročil še enkrat; jaz sem namreč pil kavo on pa pivo. Ko sem to zgodbo pripovedoval svojemu znancu se mi je samo nasmehnil; če nisem vedel, da imajo vse preračunano v valuto PIR. Če nažicajo še kakšnega dobrotnika za kakšnega več je to samo plus. Sicer se pa v Sloveniji alkoholizem širi za domače štiri zidove, za kaj več pa zmanjkuje denarja.
Ali pa pred leti mlado dekle, težak invalid in shizofrenični bolnik (z diagnozo in terapijo). V delavnici delovne terapije ne zdrži. Napotijo jo na dvomesečni seminar v podjetniški inkubator. Ko jo vprašam kaj so počeli ne ve odgovora. Pove pa da je bilo fino, ker so imeli dobro in plačano malico v bližnjem gostišču in plačano avtobusno vozovnico (vozili so se pa štirje z osebnim avtom). Ne veš ali bi se smejal ali jokal. Bila je zgolj številka, ki jo je nekdo potreboval za svoje letno poročilo.
Takšne so te zgodbe.
PODPIRAM, saj tudi jaz sem ze veckrat predlagal, da bi spremenili ime te institucije, ker se dobesedno delajo norca iz ljudi s svojim nazivom in to bi bilo minimalno kar lahko storijo za ljudi, saj oni res najdejo nobene sluzbe.
Pozdravjeni
ZRSZ evidentira sicer vse, ki se v bazo nezaposlenih prijavijo, "ukvarja" pa se izključno s takoimenovanim "srednjim" in "višjim" "slojem" nezaposlenih.
- Zakaj sem namenoma navedel posplošeno, zato, ker revni del prebivalstva ne more koristiti njihovih uslug, ki jim zakonsko in kot državljanom pripadajo kot pravica, in to je dejstvo.
Primer:
Država prek Zavoda republike slovenije za zaposlovanje (ZRSZ) izvaja izobraževanja, ki jih izvajajo druga podjetja. RZSZ druga podjetja plačuje z davkoplačevalskim denarjem, da izvajajo storitev "izobraževanje brezposlenih". Tako ZRSZ brezposelno osebo pošlje na izobraževanje, ta pa se je izobraževanja kot oseba prijavljena na ZRSZ primorana udeležiti, sicer je lahko izbrisana iz evidence brezposelnih. V kolikor pa oseba nima denarnih sredstev, da bi se izobraževanja udeležila (potni stroški, vodenje bančnega računa na katerega ZRSZ povrne potne stroške), se ji izobraževanja ni potrebno udeležiti.
- To pa pomeni, da se izobraževanja lahko udeležijo LE TISTI, ki imajo sredstva, da lahko vnaprej plačajo potne stroške (recimo v drug kraj kjer se izobraževanja izvaja, kar pomeni tudi 50 ali več EUR) in sredstva za redno plačevanje vodenja osebnega bančnega računa na banki, ki je prav tako lahko v drugem kraju, kar lahko pomeni dodatne finančne stroške.
Ker banke niso v vseh krajih po sloveniji in so nekateri ljudje brezposleni dolgo časa, so nekateri bančni račun preprosto zaprli, ukinili in ga nimajo več, saj že dolgo nimajo nikakršnih prihodkov, ker vodenje bančnega računa pač stane, čeprav malo, za nekoga ki nima nikakršnih prihodkov vseeno to pomeni veliko. Torej oseba, ki nima denarja, da bi vnaprej založila za potne stroške in redno plačevala mesečno vodenje bančnega računa na katerega po roku pol meseca ZRSZ povrne potne stroške (ZA NAZAJ), se sicer obveznega izobraževanja NE more udeležiti.
Nekateri revni 50 eur ali več preprosto nimajo. - To pa pomeni, da ZRSZ NE deluje po meri revnih, temveč po meri tistih, ki sredstva imajo, čeprav največ pomoči potrebujejo prav tisti, ki nimajo niti toliko sredstev, da bi si lahko redno plačevali vodenje osebnega računa in vnaprej plačali potne stroške v drug kraj na izobraževanje o tem, kako dobiti službo.
Skratka s predlogom se vsekakor strinjam.
---
Morda, poudarjam morda, bi bilo smiselno, da vsakdo, ki se je prijavi na RZSZ kot brezposlena oseba, dobi nov omejen bančni račun, ki bi se prav tako v okviru države vodil na RZSZ (banke pa bi bile tega razbremenjene) na katerega bi dobival zgolj sredstva nakazana s strani države, kot je recimo prispevki za potne stroške na izobraževanja in iskanja zaposlitve, itn). Zadeva bi bila zaradi tega tudi bolj transparentna, saj bi se prilivi iz državne blagajne in RZSZ do bank zmanjšali oz. bolj ali manj ukinili.
Druga zadeva v vezi z novim socialno-brezposlenim bančnim računom je ta, da banke sedaj trgajo tudi socialnim transfrerjem provizijo, z novim RZSZ omejenim bančnim računom za brezposlene in socialno ogrožene, tega ne bi bilo. In ponavljam, zadeva bi bila s tem bolj transparentna kot je sedaj. Omejen bančni račun bi tako lahko imeli vsi državljani v sloveniji, ki s strani države dobivajo kakršnekoli "socialne" podpore ali nadomestila za brezposlenost in so brezposelni. Prav tako pa vodenje omejenega bančnega računa za brezposlene in socialno ogrožene ne bi bilo potrebno plačevati in bi bil avtomatično brezplačen oz. pridobljen, kadar je oseba brezposlena ali pa prejemnik socialne pomoči.
Samo s privozijami banke letno zaslužijo mnogo preveč davkoplačevalskega denarja in tako norost je po moje smiselno prekiniti, še posebej zato, ker so banke dokapitalizirali davkoplačevalci.
Prav tako bi morda bilo smiselno, da RZSZ postane bolj ali manj samostojno podjetje, ki je primorano delovati uspešno, sicer sredstev od države ne bi dobilo, zmanjšal pa bi se tudi njen monopol in posledično verjetno zelo popravila kvaliteta izobraževanja. V primeru kot je sedaj, se nemalo državljanom zdi bolje, da se ga ukine, saj njegovo delovanje ne predstavlja uspešnosti (čeprav sami tako trdijo), saj se nezaposlenost bolj ali manj povečuje.
Namesto v RZSZ bi davkoplačevalski denar rajši namenili v ustanavljanje strokovih skupin, ki bi pomagale ustvarjati nove ideje za nova delovna mesta, baze idej kako do novih delovnih mest, kako do idej o novih delovnih mestih itn, kako ideje financirati itn. Teh v Sloveniji očitno ZELO primanjkuje. Davkoplačevalski denar bi bil verjetno mnogo bolje porabljen.
lp
ne le to, vsa neka čudna podjetja katera se ukvarjajo z posredovanjem dela in pri tem kasirajo pa nič ne dečlajoi je treba inkriminirati, zato, ker izkoriščajo brezposelne osebe in ljudi ki smo še tako in tako v hudi krizi.
Zavod pa naj začne delati to za kar jih plačujemo, plačujemo tudi zavarovanje za primer brezposelnosti. ZAKAJ !
VLADI SE JEBE PREPROSTO PO PREŠERNU ZA NAS , NJIM JE VAŽNA SAMO NIHOVA RIT IN ŽEP !