Popoldanski s.p. in prispevki

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Najprej bi želeli pojasniti, da izraz »popoldanski« samostojni podjetnik kot pravni oziroma zakonski termin ne obstaja več, ampak se ta izraz pogovorno uporablja za samostojnega podjetnika posameznika, ki ni zavarovan kot samozaposleni po 15. členu ZPIZ-2, temveč je obvezno zavarovan na podlagi delovnega razmerja ali po kaki drugi prednostni podlagi, poleg tega pa opravlja samostojno dejavnost.

V novem Zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Uradni list RS, št. 96/12, 39/13, 46/13-ZIPRS1314-A, 63/13-ZIUPTDSV, 99/13-ZSVarPre-C, 101/13-ZIPRS1415, 107/13-Odl. US in 111/13-ZMEPIZ-1; v nadaljevanju ZPIZ-2) pravila za zavarovanje za posebne primere ostajajo enaka kot so veljala v ZPIZ-1. V prvi alineji prvega odstavka 20. člena ZPIZ-2 je tako določeno, da se za invalidnost in smrt, ki je posledica poškodbe pri delu ali poklicne bolezni (ne pa več tudi za telesno okvaro!) obvezno zavaruje oseba, ki samostojno opravlja pridobitno oziroma drugo dovoljeno dejavnost, pa iz tega naslova ni zavarovana. Prispevki za omenjene osebe se v skladu s 148. členom ZPIZ-2 prav tako plačujejo v pavšalnih zneskih, ki jih določi Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, zavezanci za plačilo prispevkov pa so v skladu z drugim odstavkom 154. člena zavarovanci sami.

Gre torej za ureditev obveznega (invalidskega) zavarovanja le za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni, ki prizadene osebe, ki so sicer obvezno zavarovane na podlagi delovnega razmerja ali na kaki drugi podlagi, in sicer v času, ko opravljajo kako drugo dopolnilno dejavnost, na podlagi katere niso vključene v obvezno zavarovanje. V to obliko zavarovanja so vključene tudi osebe, ki so uveljavile izvzem iz obveznega zavarovanja po 18. členu starega ZPIZ-1, ki v drugem odstavku določa, da se šteje, da samozaposleni oziroma kmet ne opravlja dejavnosti kot edini ali glavni poklic, če je izpolnil pogoje za pridobitev pokojnine in starost 63 let (moški) oziroma 61 let (ženska) in ne opravlja dejavnosti z osebnim delom, ker ima zaposlenega vsaj enega delavca za opravljanje te dejavnosti ali je do uveljavitve pravice do pokojnine opravljal isto dejavnost v enakem obsegu, vendar je bil zavarovan na podlagi delovnega razmerja.

Glede na to, da v svojem dopisu podajate predlog, da kot samostojni podjetnik, ki opravlja samostojno pridobitno oziroma drugo dovoljeno dejavnost, pa iz tega naslova ni zavarovan, ne bi več plačevali pavšalnega prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bi na koncu želeli pojasniti, da se skladno s pokojninsko zakonodajo šteje, da praktično pri opravljanju vsakega dela oziroma vsake dejavnosti obstaja možnost nastanka invalidnosti in v nekaterih primerih celo smrti. Zato je nujno potrebno, da se vsi, ki neko delo ali dejavnost bolj ali manj trajno opravljajo, za te primere tudi zavarujejo (za primer poškodbe pri delu ali poklicne bolezni). S takšno določbo zakonodajalec varuje prav osebe, ki opravljajo neko sekundarno dejavnost (poleg redne zaposlitve). Če torej nastane poškodba pri delu ali poklicna bolezen pri opravljanju določenega dela ali storitve zunaj obveznega zavarovanja, pridobijo te osebe pravice, ki izhajajo iz invalidnosti, pri tem pa mora oseba dokazati vzročno zvezo med poškodbo, katere posledica je invalidnost, in opravljanjem dela. Prav tako pa ob smrti preživeli družinski člani pridobijo pravico do vdovske ali družinske pokojnine v enaki višini, kot če bi zavarovalni primer nastal v obveznem zavarovanju.

Na podlagi zgoraj navedenega ocenjujemo, da je zakonodaja, ki ureja invalidsko zavarovanje oseb, ki opravljajo samostojno dejavnost, ustrezna in primerna, saj temelji na varnosti teh oseb pri opravljanju njihovih aktivnosti, s čimer se jim ob nastanku zavarovanega primera z izredno nizkimi pavšalnimi prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje zagotavlja minimalna socialna zaščita.

Odziv Ministrstva za zdravje

Glede na zastavljeno vprašanje v predlogu 5878 želimo najprej pojasniti, da v Republiki Sloveniji poznamo obvezno in prostovoljno zdravstveno zavarovanje. Obseg obveznega zdravstvenega zavarovanja določa Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (Uradni list RS, št. 72/06 - uradno prečiščeno besedilo, 114/06 - ZUTPG, 91/07, 76/08, 62/10 - ZUPJS, 87/11, 40/12 – ZUJF, 21/13 – ZUTD-A, 63/13 – ZIUPTDSV, 91/13, 99/13 – ZUPJS-C, 99/13 – ZSVarPre-C, 111/13 – ZMEPIZ-1 in 95/14 – ZUJF-C; v nadaljnjem besedilu: ZZVZZ), njegov nosilec pa je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (v nadaljnjem besedilu: ZZZS). Poznamo tudi prostovoljno zdravstveno zavarovanje, ki ga lahko izvajajo samo komercialne zavarovalne družbe.

Obvezno zdravstveno zavarovanje na podlagi 13. člena ZZVZZ obsega:

46. člen ZZVZZ nadalje določa, da se za zavarovanje za primer bolezni in poškodbe izven dela plačujejo:

47. člen ZZVZZ pa določa, da se za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni plačuje:

Kot je razvidno iz zgoraj citiranih določb ZZVZZ, obe vrsti obveznega zdravstvenega zavarovanja določata obseg pravic, ki ga zagotavljata in ki ga na podlagi plačila prispevka zavarovana oseba lahko koristi oziroma je do njega upravičena. Popoldanski s.p. ni pravni oziroma zakonski termin, zato ga ni mogoče najti v zakonih ali pravnih aktih. Gre za pogovorni izraz, ki označuje samostojnega podjetnika, ki opravlja dopolnilno dejavnost oziroma opravlja dejavnost kot postranski poklic. Iz narave takšnega dela izhaja, da je podvrženo zgolj zavarovanju za poškodbe pri delu in poklicne bolezni, ne pa tudi zavarovanju za primer bolezni in poškodbe izven dela, kot bi bilo delo, ki ga opravlja oseba, ki samostojno opravlja gospodarsko ali poklicno dejavnost kot edini ali glavni poklic.

Oseba, ki opravlja dejavnost kot postranski poklic je obvezno zdravstveno zavarovana zgolj za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni, torej na podlagi 10. točke 17. člena ZZVZZ. Prispevek za zavarovanje za primer poškodbe pri delu in poklicne bolezni znaša 0,53 odstotka od osnove, ki je enaka povprečni bruto plači v Republiki Sloveniji za mesec oktober predhodnega koledarskega leta (gre za pavšalni prispevek).

Od 1. februarja 2014 dalje mora oseba, ki je obvezno zdravstveno zavarovana in opravlja dejavnost kot postranski poklic (popoldanski s.p.) plačati tudi prispevek iz 55.a člena ZZVZZ. Ta prispevek znaša 6,36 odstotka od osnove, ki znaša 25 odstotkov povprečne bruto plače v Republiki Sloveniji za mesec oktober predhodnega koledarskega leta.

Ne glede na zgornjo obliko zavarovanja, pa mora biti oseba tudi obvezno zdravstveno zavarovana za primer bolezni in poškodbe izven dela na podlagi ene izmed točk prvega odstavka 15. člena ZZVZZ (kot npr. iz naslova ker je zaposlena, samozaposlena, kmet, si sama plača prispevek).

Na podlagi vsega zgoraj napisanega zato povzemamo, da je vsakršna oblika dela (bodisi delo na podlagi pogodbe o zaposlitvi, samostojno opravljanje dejavnosti kot edini ali glavni poklic, delo opravljeno na podlagi pogodbe civilnega prava ali dejavnost, ki se opravlja kot postranski poklic) ravno zaradi opravljanja dela oziroma dejavnosti, in s tem povezanih tveganj, vedno podvržena še zavarovanju za poškodbo pri delu in poklicno bolezen, ne glede na to, ali je ta oseba, zaradi opravljanja drugega dela iz tistega naslova že zavarovana za poškodbo pri delu in poklicno bolezen. Vsako delo, ki ima podlago za zavarovanje v obveznem zdravstvenem zavarovanju (16., 17. ali 18. člen ZZVZZ), mora biti predmet zavarovanja za poškodbo pri delu in/ali poklicno bolezen.