23. 6. 2014
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Predlagatelj izhaja iz ugotovitve, ki jo je Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope podal v Zaključkih 2013, ki se nanašajo na člene spremenjene Evropske socialne listine (v nadaljnjem besedilu: ESLS) s področja zdravja, socialne varnosti in socialne zaščite in so nastali na podlagi Dvanajstega poročila Republike Slovenije o izvajanju Evropske socialne listine (spremenjene) za poročevalsko obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2011, ki ga je Vlada RS sprejela aprila 2013.
Iz Zaključkov 2013 jasno izhaja, da so bile v poročevalskem obdobju razmere v Sloveniji v dvanajstih primerih v skladu z ESLS, v dveh primerih pa je ugotovljena neusklajenost. Prvi negativni zaključek se nanaša na izvajanje prvega odstavka 12. člena ESLS oziroma domnevno neustreznost minimalnih zneskov bolniškega nadomestila, nadomestila za brezposelnost in pokojnine in najkrajše trajanje upravičenosti do nadomestila za brezposelnost. Negativni zaključek Evropskega odbora za socialne pravice k izvajanju prvega odstavka 12. člena ESLS (ustreznost nadomestil) je poleg Slovenije prejelo še 24 držav. Razmere naj bi bile usklajene z ESLS le v Avstriji, Belgiji, Franciji in na Norveškem.
Vlada RS se ne strinja v celoti z ugotovitvijo, da minimalni zneski nadomestil in pokojnine v Sloveniji niso ustrezni, saj meni, da je ustrezno poskrbljeno za socialno varnost prejemnikov minimalne pokojnine, s čimer je že seznanila Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope.
Vlada RS je Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope seznanila tudi z dejstvom, da zaenkrat večjih posegov v zneska minimalnega nadomestila za brezposelnost in bolniškega nadomestila zaradi javnofinančne situacije v Slovenije ne načrtujemo. Ker je situacija v večini drugih držav podpisnic ESLS, ki so prejele negativni zaključek o ustreznosti nadomestil, podobna, nadaljnji ukrepi s strani Sveta Evrope niso bili sprejeti.
V nadaljevanju po vrsti nadomestil podajamo pojasnilo, kot smo ga podali Svetu Evrope, ki ga bo nadalje preučil:
1. Minimalna pokojnina
Vlada RS pojasnjuje, da najnižja pokojnina v Sloveniji predstavlja pokojnino zavarovanca, ki je dopolnil le 15 let zavarovalne dobe in katerega pokojninska osnova znaša manj kot znaša najnižja pokojninska osnova. Prejemniki minimalne pokojnine, ki so starejši od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški), niso delovno aktivni in nimajo drugih virov dohodka, so upravičeni do varstvenega dodatka v znesku 261,64 EUR in do denarne socialne pomoči v znesku 68,03 EUR. To pomeni, da upravičenec do minimalne pokojnine trenutno lahko prejme skupaj 527 EUR mesečno, kar presega prag 40% mediane ekvivalentnega dohodka in je v skladu z ESLS, kot jo interpretira Evropski odbor za socialne pravice.
Tudi pokojnina zavarovanca, ki je dopolnil “polno” pokojninsko dobo (v letu 2013 moški 40 let, ženska 38 let in 4 mesece) in katerega pokojninska osnova je bila nižja od najnižje pokojninske osnove, presega prag 40% mediane ekvivalentnega dohodka in je v skladu z ESLS. Decembra 2013 je namreč znašala 434,19 EUR (moški) oziroma 465,90 EUR (ženske).
Glede na navedeno Vlada RS meni, da je za socialni položaj upokojencev v Sloveniji ustrezno poskrbljeno. Razumeti je treba, da so temeljna načela slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja načelo solidarnosti, redistribucije in vzajemnosti, poleg tega pa je v sistem vključeno tudi načelo povezanosti višine pravic z višino vplačanih prispevkov.
2. Minimalni znesek nadomestila za brezposelnost
Glede minimalnega zneska nadomestila za brezposelnost Vlada RS pojasnjuje, da je znesek 350 EUR rezultat pogajanj med socialnimi partnerji. V okviru tripartitnih pogajanj o reformi trga dela smo namreč upoštevajoč javnofinančno situacijo poskušali najti kompromisni znesek, ki bi zagotavljal osnovno socialno varnost in hkrati motiviral brezposelne k iskanju zaposlitve.
Vlada RS nadalje pojasnjuje, da lahko prejemnik nadomestila za brezposelnost po izteku trimesečnega obdobja zaprosi za denarno socialno pomoč, če nima drugih virov dohodka. Na ta način je po oceni Vlade RS ustrezno poskrbljeno za socialno varnost najšibkejših brezposelnih v okviru javnofinančnih zmožnosti.
3. Minimalni znesek bolniškega nadomestila
Glede višine minimalnega zneska bolniškega nadomestila Vlada RS pojasnjuje, da bo negativni zaključek celovito preučila (v razmerju do drugih pravic iz zdravstvenega oz. širše socialnega zavarovanja upoštevajoč javnofinančno situacijo) ob pripravi naslednje zdravstvene reforme, ki pa zaradi aktualne politične situacije nima določene časovnice.
Pri tem pojasnjujemo, da je bilo po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2013 izplačanih le 624 nadomestil v tem znesku, kar predstavlja 0,10% skupnega števila izplačanih nadomestil. Prejemniki so večinoma samostojni zavezanci, pri katerih je osnova za nadomestilo osnova za plačilo prispevkov. Naj povzamemo: v Sloveniji je po mnenju Vlade RS ustrezno poskrbljeno za socialno varnost prejemnikov minimalne pokojnine, s čimer je Vlada RS že seznanila Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope, ki bo pojasnilo nadalje preučil.
Vlada RS zaenkrat ne načrtuje posegov v zneska minimalnega nadomestila za brezposelnost in bolniškega nadomestila, saj zaradi javnofinančne situacije v Sloveniji to ni izvedljivo.