23. 6. 2014
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Predlagatelj izhaja iz ugotovitve, ki jo je Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope podal v Zaključkih 2013, ki se nanašajo na člene spremenjene Evropske socialne listine (v nadaljnjem besedilu: ESLS) s področja zdravja, socialne varnosti in socialne zaščite in so nastali na podlagi Dvanajstega poročila Republike Slovenije o izvajanju Evropske socialne listine (spremenjene) za poročevalsko obdobje od 1. 1. 2008 do 31. 12. 2011, ki ga je Vlada RS sprejela aprila 2013.
Iz Zaključkov 2013 jasno izhaja, da so bile v poročevalskem obdobju razmere v Sloveniji v dvanajstih primerih v skladu z ESLS, v dveh primerih pa je ugotovljena neusklajenost. Prvi negativni zaključek se nanaša na izvajanje prvega odstavka 12. člena ESLS oziroma domnevno neustreznost minimalnih zneskov bolniškega nadomestila, nadomestila za brezposelnost in pokojnine in najkrajše trajanje upravičenosti do nadomestila za brezposelnost. Negativni zaključek Evropskega odbora za socialne pravice k izvajanju prvega odstavka 12. člena ESLS (ustreznost nadomestil) je poleg Slovenije prejelo še 24 držav. Razmere naj bi bile usklajene z ESLS le v Avstriji, Belgiji, Franciji in na Norveškem.
Vlada RS se ne strinja v celoti z ugotovitvijo, da minimalni zneski nadomestil in pokojnine v Sloveniji niso ustrezni, saj meni, da je ustrezno poskrbljeno za socialno varnost prejemnikov minimalne pokojnine, s čimer je že seznanila Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope.
Vlada RS je Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope seznanila tudi z dejstvom, da zaenkrat večjih posegov v zneska minimalnega nadomestila za brezposelnost in bolniškega nadomestila zaradi javnofinančne situacije v Slovenije ne načrtujemo. Ker je situacija v večini drugih držav podpisnic ESLS, ki so prejele negativni zaključek o ustreznosti nadomestil, podobna, nadaljnji ukrepi s strani Sveta Evrope niso bili sprejeti.
V nadaljevanju po vrsti nadomestil podajamo pojasnilo, kot smo ga podali Svetu Evrope, ki ga bo nadalje preučil:
1. Minimalna pokojnina
Vlada RS pojasnjuje, da najnižja pokojnina v Sloveniji predstavlja pokojnino zavarovanca, ki je dopolnil le 15 let zavarovalne dobe in katerega pokojninska osnova znaša manj kot znaša najnižja pokojninska osnova. Prejemniki minimalne pokojnine, ki so starejši od 63 let (ženske) oziroma od 65 let (moški), niso delovno aktivni in nimajo drugih virov dohodka, so upravičeni do varstvenega dodatka v znesku 261,64 EUR in do denarne socialne pomoči v znesku 68,03 EUR. To pomeni, da upravičenec do minimalne pokojnine trenutno lahko prejme skupaj 527 EUR mesečno, kar presega prag 40% mediane ekvivalentnega dohodka in je v skladu z ESLS, kot jo interpretira Evropski odbor za socialne pravice.
Tudi pokojnina zavarovanca, ki je dopolnil “polno” pokojninsko dobo (v letu 2013 moški 40 let, ženska 38 let in 4 mesece) in katerega pokojninska osnova je bila nižja od najnižje pokojninske osnove, presega prag 40% mediane ekvivalentnega dohodka in je v skladu z ESLS. Decembra 2013 je namreč znašala 434,19 EUR (moški) oziroma 465,90 EUR (ženske).
Glede na navedeno Vlada RS meni, da je za socialni položaj upokojencev v Sloveniji ustrezno poskrbljeno. Razumeti je treba, da so temeljna načela slovenskega pokojninskega in invalidskega zavarovanja načelo solidarnosti, redistribucije in vzajemnosti, poleg tega pa je v sistem vključeno tudi načelo povezanosti višine pravic z višino vplačanih prispevkov.
2. Minimalni znesek nadomestila za brezposelnost
Glede minimalnega zneska nadomestila za brezposelnost Vlada RS pojasnjuje, da je znesek 350 EUR rezultat pogajanj med socialnimi partnerji. V okviru tripartitnih pogajanj o reformi trga dela smo namreč upoštevajoč javnofinančno situacijo poskušali najti kompromisni znesek, ki bi zagotavljal osnovno socialno varnost in hkrati motiviral brezposelne k iskanju zaposlitve.
Vlada RS nadalje pojasnjuje, da lahko prejemnik nadomestila za brezposelnost po izteku trimesečnega obdobja zaprosi za denarno socialno pomoč, če nima drugih virov dohodka. Na ta način je po oceni Vlade RS ustrezno poskrbljeno za socialno varnost najšibkejših brezposelnih v okviru javnofinančnih zmožnosti.
3. Minimalni znesek bolniškega nadomestila
Glede višine minimalnega zneska bolniškega nadomestila Vlada RS pojasnjuje, da bo negativni zaključek celovito preučila (v razmerju do drugih pravic iz zdravstvenega oz. širše socialnega zavarovanja upoštevajoč javnofinančno situacijo) ob pripravi naslednje zdravstvene reforme, ki pa zaradi aktualne politične situacije nima določene časovnice.
Pri tem pojasnjujemo, da je bilo po podatkih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v letu 2013 izplačanih le 624 nadomestil v tem znesku, kar predstavlja 0,10% skupnega števila izplačanih nadomestil. Prejemniki so večinoma samostojni zavezanci, pri katerih je osnova za nadomestilo osnova za plačilo prispevkov. Naj povzamemo: v Sloveniji je po mnenju Vlade RS ustrezno poskrbljeno za socialno varnost prejemnikov minimalne pokojnine, s čimer je Vlada RS že seznanila Evropski odbor za socialne pravice pri Svetu Evrope, ki bo pojasnilo nadalje preučil.
Vlada RS zaenkrat ne načrtuje posegov v zneska minimalnega nadomestila za brezposelnost in bolniškega nadomestila, saj zaradi javnofinančne situacije v Sloveniji to ni izvedljivo.
Slovenija bi si lahko privoščila marsikaj (brez finančne pomoči EU!), če ne bi v njej vse delovalo po načelu Ali Babe in 40 razbojnikov. samo razbojnikov, ki "kradejo" državnemu proračunu, je žal mnogo mnogo več kot 40.
že če bi samo DURS iztržil vse, kar mu po že obstoječih zakonih pripada, če bi davčna kontrola in inšpekcija delovala tako, kot bi morala, če bi bile kazni za goljufije dovolj visoke ... bi kaj kmalu bili v situaciji, ko bi se imenovali za bogato državo.
kje pa so potem še vsi denarci, ki sicer pridejo v državno malho, pa se po stranpoteh izgubijo iz nje!?! potem ne bi bili Švica ali Amerika, potem bi bili raj na zemlji.
Brez zamere, denar je, samo pravično ga je treba razporedit in se po načelu, kaj je trenutno bolj pomembno (preživetje ljudi) in kaj je manj pomembno (ognjemeti, nova vozila itd) ravnati. Zelo preprosto in človeško, vendar ne v kapitalizmu. Popolnoma podpiram predlog in ga dopolnjujem s predlogom za zvišanje denarne socialne pomoči na 350 evrov najmanj, saj samska oseba v podnajemniškem stanovanju s sedanjim zneskom ne more obstati, slej ko prej pristane na cesti ali kje drugje. Postane naj zares pomoč in ne kredit. Torej, naj se ne vrača, ker se revščina in izključenost s tem prenašata naprej na otroke, ki so tako ali tako že žrtve zaradi stanja v kakršnem so (bili) njihovi starši. V gorah je tako, da se napreduje s hitrostjo najpočasnejšega. Tudi v dolini bi ne smeli zavreči najšibkejših kot kapitalu odvečnih.
Problem je v tem, da če boste tiste hitrejše preveč obdavčili, bodo pobegnili v tujino, in vam bodo ostali samo počasni.
Strinjam se z vami gospa Marjeta, da država zviša denarno socialno pomoč na najmanj 350 evrov. Letošnje leto je bilo ogromno denarja začasno prenesenega iz proračuna v banke, banke so dejansko polne denarja, o tem so aprila letos pisali na siol.net. Ne verjamem, da je država ta denar podarila bankam. Zato pričakujem, da bodo banke že letos precejšen del posojenega denarja vrnile v proračun in denarna socialna pomoč, kot jo predlagate, se bo lahko izplačala državljanom, ki jo potrebujejo.
Država nima denarja, zato naj sporoči Svetu Evrope, da ima problem in prosi za nasvet, kako pomagati najrevnejšim prebivalcem Slovenije. Ker država nima denarja za izvajanje programa evropske socialne listine, naj država zaprosi za socialno pomoč. Humanitarne in socialne denarne pomoči pa nobeni državi ni treba vračati.
Denar za spoštovanje evropske socialne listine ne bo porabljen iz slovenskega proračuna in Slovenija se ne bo dodatno zadolžila.
Zaprosi za pomoč koga? Svet Evrope? Le-ta ne razpolaga z nekim denarjem....
Sicer pa...poskusite preveriti, koliko članic Sveta Evrope izpolnjuje navedene kriterije.....bom presenečen, če več kot tretjina....
@DavidS, napisal sem, da naj država prosi Svet Evrope za nasvet in ne da jih zaprosi za denar. Če pa nekatere druge članice ne izpolnjujejo navedenih kriterijev, pa to ne bi smel biti izgovor, da naša država varčuje pri socialnih transferjih.
Ljudje, ki so brez služb in težko preživijo s socialno podporo - ki je pod pragom revščine - imajo bolj malo možnosti, da prepričajo državne uradnike (ki imajo službe), da naj kaj pozitivnega naredijo na socialnem področju.
Slovenci imamo pregovor, ki gre nekako takole: Sit bogataš ne bo lačnemu revežu verjel.
Kdo bo to plačal? Če Evropa šenka denar zato, se strinjam, sicer pa naj si svojo listino nekam zatlačijo. Slovenija si pač tega ne more privoščiti.
In že tako bogat socialni del proračuna obogatimo še za nekaj sto milijonov EUR letno?