9. 6. 2014
Odziv Ministrstva za obrambo
Predlog za črtanje določila prvega odstavka 11.a člena, ki določa, da je za opravljanje javne gasilske službe lahko določena le tista prostovoljna gasilska enota, ki se preko gasilskih zvez povezuje v Gasilsko zvezo Slovenije bi po našem mnenju negativno vplival na organiziranost, strokovnost in operativno pripravljenost gasilskih enot za opravljanje javne gasilske službe in nalog na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zato ga ni mogoče sprejeti.
Določilo je bilo načrtno vneseno v Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu (Uradni list RS, št. 91/05), katerega temeljni cilj je bil omogočiti nadaljnji razvoj gasilstva, ter povečati usklajenost, racionalnost in učinkovitost izvajanja operativnih nalog gasilstva, kot sestavnega dela varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami. V ciljih in načelih zakona je tudi zapisano, da morajo Gasilske zveze imeti z zakonom določene pristojnosti, da lahko vplivajo na načrten in usklajen razvoj, opremljanje in usposabljanje prostovoljnih gasilskih enot.
Razlog za sprejem Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o gasilstvu je bila ugotovitev, da se tudi gasilstvo, glede na stanje razvoja celotnega sistema varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, zakonsko uredi in uskladi z doseženim stanjem drugih reševalnih služb in sestavov ter celotnega sistema. Dotedanje izkušnje so namreč pokazale, da registracija in delovanje gasilskih društev zgolj po zakonu o društvih ni zadostno, saj ni bilo mogoče zagotoviti usklajenega delovanja. Glede na značaj in pomen gasilstva v sistemu varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki predstavlja najštevilčnejšo in temeljno splošno reševalno službo v vseh lokalnih skupnostih, mora biti zagotovljen načrten ter usklajen razvoj, opremljanje in usposabljanje gasilskih enot. Glede na veliko število gasilskih enot, je to mogoče doseči le z uveljavitvijo ustreznih pristojnosti gasilskih zvez. Tiste gasilske zveze, ki pokrivajo območje celotne lokalne skupnosti, dajejo mnenje k letnim programom usposabljanja in opremljanja gasilskih enot prostovoljnih gasilskih društev. Sredstev iz državnega proračuna (npr. požarne takse, namenskih sredstev za posodabljanje gasilske zaščitne in reševalne opreme), ni mogoče uporabiti za sofinanciranje tistih oblik usposabljanja in nabav gasilske zaščitne in reševalne opreme, h katerim ni dano pozitivno mnenje pristojne gasilske zveze. Na ta način se je pospešilo tudi tipizacijo gasilske zaščitne in reševalne opreme, kar je bistvenega pomena za uravnoteženo izvajanje javne gasilske službe v Sloveniji.
Gasilske zveze imenujejo poveljnike gasilskih zvez in regijske gasilske poveljnike, ki zagotavljajo usklajevanje pripravljenosti, organiziranosti, opremljenosti in usposobljenosti, opravljajo pa tudi druge naloge, ki so določene z ustreznimi pravili gasilske organizacije.
Po sprejemu Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o gasilstvu leta 2005 so se določila o gasilskih zvezah tudi v praksi pokazala pozitivno, saj so s to novelo zakona gasilske zveze tudi pravno formalno dobile pomen pri zagotavljanju organiziranega delovanja gasilstva in operativne sposobnosti gasilskih enot, posebno na intervencijah, kjer se morajo gasilske enote povezovati v večje formacije, ki enotno opravljajo naloge zaščite in reševanja in zahtevajo medsebojno povezanost in organizirano delovanje, tako na nivoju lokalnih skupnosti in gasilskih zvez, kot na nivoju regij in države. Iz navedenega je razvidno, da trditev, da obvezno članstvo v gasilskih zvezah ne prinaša nikakršnih koristi nikakor ne drži. Primerljivosti z Lovsko zvezo Slovenije v tem primeru ne moremo iskati, saj se naloge in način izvajanja teh, ter organiziranost obeh organizacij bistveno razlikujeta.
S povezovanjem gasilskih društev v gasilske zveze se zmanjšuje tudi monopolni vpliv posameznih gasilskih društev, saj gasilska zveza do lokalnih skupnosti nastopa v imenu vseh gasilskih društev in na ta način zagotavlja ustrezno organiziranost, opremljenost, usposobljenost in operativno pripravljenost vseh gasilskih društev v zvezi. V Gasilsko zvezo Slovenije je vključeno 1346 gasilskih društev, ki so povezana v 120 gasilskih zvez.
Gasilske zveze imajo v 32 in 32. a členu zapisane pomembne naloge, s katerimi se zagotavlja ustrezna strokovna usposobljenost, opremljenost ter razvoj in operativna pripravljenost gasilskih enot. Opravljajo tudi naloge, ki jih nanje prenesejo občine in država, ter skrbijo za povezovanje gasilskih društev z občinami, pa tudi za društvene naloge povezane z delovanjem gasilskih društev, ki so nujne za obstoj in razvoj gasilstva ter ustvarjanje pogojev za organiziranje in delovanje operativnih gasilskih enot. Nalog povezanih z društveno aktivnostjo gasilska poveljstva občin ne opravljajo. Gasilske zveze imajo pomembno vlogo na področju usposabljanja prostovoljnih gasilcev. V Sloveniji se letno usposobi preko 15.000 gasilcev kar zahteva izvajanje usposabljanja na različnih ravneh. Pri tem gasilske zveze nosijo zelo pomemben del usposabljanj saj se je na ravni gasilskih zvez v preteklem letu po zadnjih podatkih usposobilo preko 10.000 gasilcev, na ravni Gasilske zveze Slovenije pa še preko 5.000. Prenos izobraževanj iz ravni gasilskih zvez na državno raven ne bi bil upravičen in priporočljiv, saj gasilske zveze uspešno izvajajo programe izobraževanja v lokalnih sredinah od koder prihajajo gasilci, ki so udeleženci usposabljanj. Usposabljanja z vidika učnih pripomočkov in posebnih pogojev niso zahtevna in se zato izvajajo na lokalnem nivoju.
Iz navedenega lahko povzamemo, da je določilo v zakonu nastalo na podlagi dejanskih potreb in se je v praksi pokazalo kot utemeljeno, o čemer priča tudi uspešnost delovanja slovenskega gasilstva.