9. 6. 2014
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
1. člen Zakona o političnih strankah (Uradni list RS, št. 100/05-uradno prečiščeno besedilo, 103/07 in 99/13) določa, da je politična stranka (v nadaljnjem besedilu: stranka) združenje državljank in državljanov, ki uresničujejo svoje politične cilje, sprejete v programu stranke, z demokratičnim oblikovanjem politične volje državljank in državljanov in s predlaganjem kandidatk oziroma kandidatov na volitvah v državni zbor, za predsednico oziroma predsednika republike, v organe samoupravnih lokalnih skupnosti (v nadaljnjem besedilu: organe lokalnih skupnosti) in v Evropski parlament.
Ustava Republike Slovenije v prvem odstavku 39. člena zagotavlja svobodo izražanja misli, govora in javnega nastopanja, tiska in drugih oblik javnega obveščanja in izražanja. Določa, da lahko vsakdo svobodno zbira, sprejema in širi vesti in mnenja. Zakonske omejitve te človekove pravice so dopustne le v skladu s tretjim odstavkom 15. člena ustave, torej samo v primerih, ki jih določa ustava, oziroma zaradi varstva pravic drugih. Zakonski poseg v svobodo izražanja lahko temelji le na stvarno upravičenem in ustavno dopustnem cilju, ki mora biti tudi v skladu s splošnim načelom sorazmernosti (2. člen ustave). 42. člen ustave določa, da je zagotovljena pravica do mirnega zbiranja in do javnih zborovanj ter da ima vsakdo pravico, da se svobodno združuje z drugimi.
Kar zadeva predlog predlagatelja v zvezi s sistemom izbire poslank in poslancev, ki bi državljanke in državljane zastopali v parlamentu, ministrstvo pojasnjuje, da poznamo večinski in proporcionalni volilni sistem. Za večinski volilni sistem razdelitve mandatov je značilno, da se o kandidatih na volitvah odloča z večino. Pri tem sta znani dve osnovni različici večinskega sistema, in sicer sistem relativne večine (odloča večina tistih, ki so se udeležili volitev) in sistem absolutne večine (odloča več kot polovica volilnih upravičencev). Najsplošnejša posledica uvedbe večinskega sistema je zmanjšanje števila političnih strank in oženje izbire volivcev med različnimi političnimi opcijami. Večinski volilni sistem je uveljavljen v državah z dolgo demokratično tradicijo npr. ZDA in Velika Britanija. Kljub določenim pomanjkljivostim pa ohranja stabilen in pregleden politični sistem, v katerem prevladujeta dve oziroma največ tri politične stranke.
V nasprotju z večinskim sistemom proporcionalni sistem izhaja iz načela, da morajo dodeljeni predstavniški mandati ustrezati dobljenim glasovom na volitvah, kar naj bi zagotavljalo tudi, da so različni politični interesi oziroma stranke, ki jih predstavljajo, ustrezno predstavljeni v parlamentu. V Evropi je zelo razširjen proporcionalni sistem. Že samo ime pove, da se glasovi porazdelijo sorazmerno med strankami, kar tudi omogoča ustrezno zastopanost političnih manjšin. V proporcionalnem sistemu običajno dobi sedeže v parlamentu večje število političnih strank. To lahko povzroča nestabilnost delovanja predstavniškega telesa. Zato je proporcionalni sistem pogosto korigiran tako, da ne dopusti dodelitve mandatov tistim listam, ki ne dosežejo določenega praga za vstop v parlament. Pri nas je to štiriodstotni volilni prag za vstop v državni zbor. Proporcionalni sistem delitve mandatov v svoji najbolj čisti obliki pomeni, da lahko volivci izbirajo samo med listami kandidatov, ki so jih določile politične stranke. Mandati, ki jih pridobi stranka, se dodelijo kandidatom po vrstnem redu, kot so navedeni na listi, volivci pa na to nimajo nobenega vpliva. Takšno ureditev poznamo tudi pri nas, zato se na ministrstvu zavzemamo, da bi v naš volilni sistem uvedli možnost tako imenovanega preferenčnega glasovanja. Bistvo takega načina glasovanja je v tem, da volivec sicer glasuje za stranko, vendar pa lahko odloča tudi o tem, katere osebe bodo izvoljene, če bo seveda stranka dobila dovolj glasov. Podlago za takšno ureditev daje tudi 80. člen ustave, ki pravi, da se poslanci volijo po načelu sorazmernega predstavništva ob štiriodstotnem volilnem pragu za vstop v državni zbor, pri čemer imajo volivci odločilen vpliv na dodelitev mandatov kandidatom.
Na ministrstvu lahko poskušamo razumeti vaše nezadovoljstvo z delovanjem političnih strank v Republiki Sloveniji, vendar v skladu z 42. členom ustave ima vsakdo pravico, da se svobodno zdužuje z drugimi. Tako imajo tudi državljanke in državljani Republike Slovenije (razen poklicnih pripadnikov obrambnih sil in policije) pravico, da uresničujejo svoje politične cilje s članstvom v politični stranki.
Glede na navedeno menimo, da predlog št. 5833-168 ni primeren za nadaljnjo obravnavo.
Strinjam se pod pogojem da imajo samo taki poslanci 1 mandat to je 4 leta potem se pa izbere druge ljudi ?
Pod nobenim pogojem pa ne podpiram predloga kjer bi lahko bil poslanec lahko 4 let ali več v parlamentu. Naj še raja dobi enkrat priložnost plače € 4.235 evrov bruto, kolikor jo dobijo poslanci.
Na vrhu imamo najbolj zabite ljudi v drzave in taksno razmisljanje je en primer. Pa se vi sploh zavedate kaj govorite? Pa kaj mislite, da so to delovna mesta kjer se samo cohah jajca? Kaj ce bi v vseh zaposlitvah bilo mozno delati smo 4 leta? 4 leta kot kirurg pol pa treba menjati poklic? 4 leta kot direktor, kot menager, itd.. Za dolocena delovna mesta potrebujemo stare ljudi, ki imajo ogromno izkusenj in, ce so primerni za tako delovno mesto potem naj tam tudi ostanejo!!!
poslanci in poslanke sedaj samo grejejo sedeže in klikajo na gumbe za, proti, vzdržan in še to po navodilih svojih šefov
prosim da komentirate svoje glasove tisti ki ste proti in zakaj ste proti.
očitno imate nekateri več glasov in jih potem izkoriščate v svojo korist,in očitno ste poslanci,poslanke da vas je toliko proti temu predlogu,
nič vam ne bo koristilo saj bodo kmalo nove volitve vi greste pa spet v resnični svet razen če ste že poskrbeli zase in si priskrbeli fino plačane službe kjer ne boste spet nič koristnega delali razen da boste spet molzli naš denar za nič dela tako kot do sedaj
Misli da bi se tisti kekci, ki podpirate take predloge lahko malo pozanimali, kaj sploh je parlament. Parlament namreč sprejema zakone, izvoli vlado itd. Sprejeti jih mora z večino. Če se naj večina zagotovi, se morajo poslanci nekako organizirati, se povezati v nekakšne skupine glede na interes in v bistvu tako že imamo nekakšne ad hoc stranke. Ker bi bili poslanci tam naključno, bi bili tudi interesi zelo naključni in povezave slabe. Tak parlament bi bil zelo neučinkovit. Podobno je v Veliki Britaniji z zgornjim domom, kjer pa zadeve vseeno funcionirajo, ker gre za tradicionalno družbo z malo spremembami in veliko vlogo sodne veje oblasti.
Koliko imamo poslancev, ki se v vsem mandatu niso niti 1x priglasili k besedi? Kateri poslanci sploh zastopajo svojo volilno bazo? Koga azastopajo nepovezani poslanci? Vsekakor soglašam, da bi imeli boljše rezultate, če ne bi imeli strankarskih list.
Če se mene vpraša bi razpustil tudi parlament,tistih 90 kekcev ki sedi notri itak ne vidimo delat,in nikoli ne delajo nam državljanom v prid ampak le sebi. Predlog podpiram!
Glede na to, da peter i trdi, da do sedaj naši poslanci tako ali tako ne delajo nič, ga ne gre imeti za avtoriteto na temo reformiranja naše predstavniške demokracije (razen če bi predlagal ukinitev parlamenta).
Vendarle pa bi veljalo o predlogu premisliti. V njem sta sicer dve povsem nesmiselni omejitvi:
- starostna omejitev 18 do 50 let: zgornja meja nikakor ne bi smela biti določena. Prej bi bilo smiselno dvigniti spodnjo mejo, saj se državi lažje posveti nekdo, ki si je že dokaj dobro uredil življenje.
- omejiti politično delovanje nekomu, ki se je enkrat v gostilni stepel s sosedom tudi ni smiselno. Povsem nesmiselno pa je omejevanje sodelovanja temu nedoločljivemu bajeslovnemu razredu tajkunov (predvidevam, da gre za populizem, vendar se bojim, da je predlagatelj mislil resno).
Predloga ne morem podpreti, saj se mi zdi, preveč radikalen in predvsem nedodelan. Podprl pa bi predlog, ki bi npr. določal, da se del poslancev voli, del pa določi z žrebom.
Na prvi pogled nenavaden predlog. Kdor pa si vzame 5 minut in prebere utemeljitve na spletu (vtipkaš v iskalnik geslo sanjska služba), hitro ugotovi, da je smiselno poskusiti s takšno rešitvijo. Kot pravnik tudi nimam pomislekov. Tako itak ne gre več naprej, ko na isti način poskušamo dobiti drugačne rezultate.
Ti bi ljudem vzel ustavno zagotovljeno pravico do svojih predstavnikov v parlamentu.
Ustavno pravico ? Kr poglej si našo ustavno pravico na delu. 20+ let samih izkoriščevalcev pa nategunov v politiki, 20 let enih in istih obrazov. To ni normalno no kok se je kradl.
Pa tud vsak politik naj bi predstavljal ljudi ne pa svoje stranke. V praksi se dogaja ravno to: vsak predstavlja interese svoje stranke. Sem prepričan da bi naključno ižrebani naredil več dobrega za Slovenijo k pa katerkol politik do zdej v naši državi.
In ja pač če kdo ne bi hotu bi normalno lahk zavrnu 5k službo pri kateri služiš ljudem. Po 4 letih bi se na novo izžrebal nekdo drug.
Tehnologijo za to imamo. Kar se kode za žrebanje tiče je odprta in vsem dosegljiva tko da nima kej bit nategovanja pri žrebanju. V glavnm sigurno se da, pa sigurno bo nekdo ki ne zapravlja čas s tem da bi se dobrikal vsem zato da bi pršel v parlament pri svoji stranki in ostalim svojim financerjem bolj pravičn kot tist k mora za vse to poskrbet.
in kakšno korist imamo od svojih vrlih predstavnikov do sedaj razen da lepo živijo za nič dela?
In če se izžrebani ne strinja s tem, da bi bil poslanec?
Sicer je pa to v nasprotju z demokracijo.
Ljudstvo izbira svoje poslance, ne žreb.
Poznate mogoče koga, ki ne bi hotel zagotovljene službe za 5K EUR na mesec? Pa še pretegniti se mu ne bi bilo treba....Sicer pa že sedaj izgleda, kot da je 3/4 sestave parlamenta tam po žrebu.
Sicer pa jaz razumem predlog bolj kot ciničen poskus protesta proti dogajanju v parlamentu. Mene bolj moti, da so si nekateri pri nas vzeli pravico, da so samo oni sposobni vladati. Takoj, ko jim se ne uspe preriniti do korita postanejo oportunisti za vse predloge ostalih.
Izgleda, da res nismo v stanju živeti sami na svojem in urejati zadev med sabo. Očitno moramo vladanje res prepustiti nekomu drugemu (AO, YU EU..), potem lahko funkcioniramo. Žal...
Pa to da ljudstvo izbira poslance res drži ? Ali nimajo stranke nekih list po katerih so izvoljeni prvo napisani na listi. Žreb bi bil veliko bolj pravičen, kot so te liste, saj so za poslance izvoljeni tisti, ki sploh niso dobili največ glasov ampak so strankarski veljaki.
Kje ste pa to našli, da ljudstvo izbira svoje poslance in ne žreb? Saj moramo glasovati za liste in ne konkretne poslance. Prijavijo bivališče za potrebe volitve v določeni občini, kjer upajo, da bodo izvoljeni. In to je pošteno? Dajte ga no! Tudi ko so na določeni strankini listi po kakem čudežu izvoljeni se potem v parlamentu premislijo in se gredo nepovezane poslance. Če bi bili na glasovnicah napisani kot nepovezani v parlamanet sploh ne bi prišli. Res je, da v parlamentu večina zastopa svoje interese in ne interese volilcev (to smo lepo videli pri nepremičninskem davku).
Glede na znanje, poklice in politično prepričanje poslancev bi bilo res najbolje imeti žreb. Sedaj poslanci ne odgovarjajo nikomur. S tem bi preprečili tudi razna kupčanja za ministrske funkcije in bi se lahko posvetili resnemu delu.
Morda bi bilo zanimivo prebrati koliko je poslancev, ki se v vsem mandatu niso niti 1x priglasili k besedi..
Ideja vredna razmisleka.
Sicer se ne znam opredeliti ne za ne proti.
Zagotovo pa bi bil ta sistem primeren za "volitve", oz. bolje rečeno izbiro kakšne strukture, organa ali organizacije, ki bi predstavljala in zastopala npr. civilno družbo v naši deželi. Sedanja "civilna družba", ki nastopa v politiki (kot npr. komisiji za izbor KPK), zagotovo ni odraz državljanov te države.