16. 6. 2014
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Prvotno želimo pojasniti, da obstoječa zakonska ureditev skladno z evropsko ureditvijo pozna institut univerzalne storitve (115. člen Zakona o elektronskih komunikacijah – Uradni list RS, št. 109/12 in 110/13; v nadaljnjem besedilu: ZEKom-1), ki je najmanjši nabor storitev določene kakovosti, ki je dostopen vsem končnim uporabnikom v Republiki Sloveniji (v nadaljnjem besedilu: RS) po dostopni ceni, ne glede na njihovo geografsko lego. V ta nabor sodi tudi zagotavljanje ukrepov za končne uporabnike invalide, ki jih določi vlada na usklajen predlog ministra, pristojnega za elektronske komunikacije, in ministra, pristojnega za invalide, in ki le- tem omogočajo enakovredno uporabo in dostop do storitev iz nabora univerzalne storitve, kakor ga imajo drugi končni uporabniki, vključno z enakovrednim dostopom do storitev v sili. Navedeni ukrepi skladno s 5. točko drugega odstavka 115. člena ZEKom-1 vključujejo tudi obveznost izvajalca univerzalne storitve, da končnim uporabnikom invalidom po razumni ceni zagotovi možnost nakupa ali najema takšne terminalske opreme, ki končnim uporabnikom invalidom dejansko omogoča enakovredno uporabo in dostop do storitev. Pojasnjujemo, da je Vlada RS na podlagi ZEKom-1 konec maja 2014 tudi že sprejela novo Uredbo o ukrepih za končne uporabnike invalide (Uradni list RS, št. 38/2014), ki dodatno izboljšuje ureditev za končne uporabnike invalide, vključno z izboljšanjem določenih cenovnih ugodnosti oziroma popustov za invalide brez zagotovljenih sredstev za zadovoljevanje minimalnih življenjskih potreb v višini, ki omogoča preživetje. Slednji imajo možnost kar 50-odstotnega popusta pri mesečni naročnini za javno dostopne telefonske storitve na fiksni lokaciji, po prejšnji uredbi je bila zagotovljena možnost le 10-odstotnega popusta. Poleg navedenega občutnega povečanja popusta se z novo uredbo kot novost glede na prejšnjo uredbo konkretizira tudi obveznost, da izvajalec univerzalne storitve zagotovi končnemu uporabniku invalidu možnost nakupa njegovim potrebam prilagojene terminalske opreme po nabavni vrednosti ali najema navedene opreme po ceni, ki temelji na nabavni vrednosti.
Nadalje poudarjamo, da so glede na 120. člen ZEKom-1 cene storitev, ki se izvajajo kot univerzalna storitev (torej le v tem obsegu) tudi sicer predmet strožjega nadzora in urejanja s strani Agencije za komunikacijska omrežja in storitve RS (v nadaljnjem besedilu: AKOS). Po tej določbi, ki je v interesu doseganja cilja razvoja informacijske družbe, dostopne vsem prebivalcem ne glede na njihov status, in za katerega si na MIZŠ prizadevamo, mora AKOS med drugim spremljati razvoj in višino maloprodajnih cen storitev, ki se izvajajo kot univerzalna storitev. AKOS na podlagi zbranih podatkov in z odločbo od posameznega izvajalca univerzalne storitve, upoštevajoč določena merila, zahteva, da ponudi cenovne opcije ali pakete za potrošnike z nizkimi dohodki oziroma posebnimi potrebami, ki se razlikujejo od tistih, ki jih sicer zagotavlja pod normalnimi komercialnimi pogoji. Le-ta s splošnim aktom določi tudi način upoštevanja navedenih meril, minister, pristojen za področje elektronskih komunikacij pa v soglasju z ministrom, pristojnim za socialne zadeve, določi kategorije potrošnikov, ki se štejejo za osebe z nizkimi dohodki oziroma s posebnimi potrebami. Na tej podlagi so bili sprejeti tudi ustrezni podzakonski akti, ki materijo podrobneje urejajo, in sicer Pravilnik o kategorijah potrošnikov, ki so upravičeni do posebnih cenovnih opcij ali paketov (Uradni list RS, št. 105/13) ter Splošni akt o načinu upoštevanja meril glede nudenja cenovnih opcij in za določitev paketov za potrošnike z nizkimi dohodki oziroma s posebnimi potrebami v okviru zagotavljanja univerzalne storitve (Uradni list RS, št. 62/13).
Najmanjši nabor storitev, ki sodijo v univerzalno storitev, med drugim vključuje priključitev na javno komunikacijsko omrežje in dostop do javno dostopnih telefonskih storitev na fiksni lokaciji na razumno zahtevo končnega uporabnika, tako da mu to omogoča prenos govornih, podatkovnih in telefaks komunikacij s prenosno hitrostjo, primerno za funkcionalen dostop do interneta. S tem v zvezi glede vašega predloga za brezplačen ali vsaj občutno cenejši dostop do IPTV pojasnjujemo, da hitrost prenosa podatkovnih komunikacij, ki je primerna za funkcionalen dostop do interneta, skladno s prvim odstavkom 124. člena ZEKom-1 določi AKOS s splošnim aktom, med drugim tudi upoštevajoč prevladujoče tehnologije in pasovne širine, ki jih uporablja večina naročnikov, ter tehnično izvedljivost ob minimalnem izkrivljanju trga. ZEKom-1 sicer v drugem odstavku 124. člena pod določenimi pogoji vzpostavi pravno podlago za možnost vključitve širokopasovnega dostopa v univerzalno storitev. AKOS lahko tako posledično kot prenosno hitrost, primerno za funkcionalen dostop do interneta, ki je vključena v zagotavljanje univerzalne storitve, določi tudi prenosno hitrost, ki omogoča širokopasovni dostop. Pri tem mora v skladu s področno evropsko direktivo upoštevati zakonsko določene kriterije in predhodno izdelati analizo vpliva sprememb, o predvideni ureditvi pa opraviti tudi javno obravnavo (več od tega pa tudi veljavne področne evropske direktive v okviru določanja univerzalne storitve v tem trenutku ne dopuščajo). Obstajajo namreč meje, preko katerih se sektorja, torej operaterjev vključno s ponudniki interneta, skladno z načelom sorazmernosti ne sme obremeniti. V Splošnem aktu o prenosni hitrosti, primerni za funkcionalen dostop do interneta (Uradni list RS, št. 81/04 in 111/06), ki se skladno z 256. členom ZEKom-1 uporablja do izdaje novega, je v 3. členu kot prenosna hitrost, primerna za funkcionalen dostop do interneta, določena hitrost 28,8 kbit/s, kar pa še ne ustreza hitrosti, primerni za širokopasovni dostop do interneta in torej tudi ne omogoča dostopa do IPTV. Prav tako ni gotovo, da bi omenjena prenosna hitrost, ki jo bo AKOS po opravljeni analizi in javni obravnavi, določil v novem splošnem aktu ustrezala hitrosti, ki bi omogočala dostop do IPTV.
Če povzamemo, dostop do IPTV torej po veljavni zakonodaji ne spada pod univerzalno storitev. Opisana ureditev in cenovne ugodnosti za posamezne omenjene kategorije (med njimi tudi invalide) pa se nanašajo le na storitve, ki so del univerzalne storitve, v preostalem se cene in dostop oblikujejo prosto na trgu, saj je hkrati potrebno upoštevati tudi ustavno zagotovljeno svobodno gospodarsko pobudo, pri čemer se vsak poseg v navedeno ustavno določbo presoja skladno z načelom sorazmernosti.
Iz vseh navedenih razlogov vam v zvezi z vašim predlogom odgovarjamo, da v okviru veljavne zakonodaje kakršnihkoli pobud ponudnikom interneta za znižanje cen storitev, ki presegajo domet univerzalne storitve, ne moremo dajati.