Država ima v lasti objekte ki so prazni in propadajo, recimo vojašnice na Blokah zraven je pa še
veliko polje ki je neobdelano. Zaporniki bi imeli šanso kmetovati in kaj pridelati v prostem času pa še
raven samooskrbe bi zvišal.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
S problematiko prezasedenosti zavodov za prestajanje kazni zapora srečujemo že več let. Število zaprtih oseb se je v zadnjih 15-ih letih podvojilo in prezasedenost zaporov predstavlja eno večjih sistemskih težav. Večina slovenskih zaporov se nahaja v zelo starih zgradbah, ki so bile zgrajene za povsem druge namene in že po svoji arhitekturni zasnovi ne ustrezajo sodobnim zahtevam izvrševanja pripora in kazni zapora. V preteklih letih se je zelo malo vlagalo v izboljšanje prostorskih razmer. Novi zavod v Kopru, ki je bil zgrajen leta 2004, je prvi zapor,ki je bil zgrajen po več kot štiridesetih letih. Z izgradnjo dveh novih objektov v zaprtem delu našega največjega zapora na Dobu, je bil v letu 2011 narejen pomemben napredek pri reševanju prostorske problematike. V letu 2009 je bil ZPKZ Dob pridobljen tudi starejši objekt, kjer je bil odprt not odprti oddelek na Puščavi. Z navedenimi investicijami so se bistveno izboljšale bivalne razmere za obsojence kot tudi delovni pogoji zaposlenih.
Klub navedenemu pa je povprečna zasedenost slovenskih zaporov v letu 2013 presegala 100%, na dan 18.5.2014 pa je znašala 118%. Najbolj zaseden je ZPKZ Ljubljana, ki je na dan 15.5.2014 presegal razpoložljive kapacitete za 54%. Težave zaradi prenapolnjenosti zavodov se rešujejo s prerazporejanjem zaprtih oseb iz bolj zasedenih v manj zasedene sobe, oddelke in zavode.
Na nujnost izboljšanja prostorskih razmer opozarjajo Varuh človekovih pravic, Odbor za preprečevanje mučenja in nečloveškega ravnanja ali kaznovanja pri Svetu Evrope in druge institucije. Zaradi prezasedenosti ZPKZ Ljubljana je že dalj časa v načrtu izgradnja novega zavoda.
Stavba zapora mora po svoji arhitekturni zasnovi ustrezati določenim kriterijem, ki omogočajo normalno izvrševanje zaporne kazni in pripora. Slovenija je k izpolnjevanju takih standardov zavezana kot podpisnica Evropske konvencije za človekove pravice in ostalih pravno zavezujočih dokumentov. Glede na slabe izkušnje na lokacijah, ki niso bile namensko grajene za potrebe zaporskih kapacitet in glede na visoke stroške, ki bi nastali zaradi preurejanja starih zgradb, zaradi izpolnjevanja standardov iz Evropske konvencije za človekove pravice in ostalih pravno zavezujočih dokumentov, za rešitev prezasedenosti ljubljanskega zavoda zagovarjamo stališče, da se izvede gradnja novega zapora. Nov zapor bi zagotovil sodobne pogoje bivanja in varnosti zaprtih oseb ter sodobne delovne pogoje za zaposlene, ločeno bivanje zaprtih in priprtih oseb, ustrezne velikosti bivalnih prostorov v skladu z veljavnimi normativi, ločene bivalne enote za obravnavo odsotnosti ter ločene bivalne enote znotraj zaprtega oddelka za oddelek s strožjim režimom in posebej varovani oddelek. Zagotovljene bi bile tudi zunanje rekreacijske površine in sprehajališča z nadstreški ločeno za pripornike in zapornike itd.
Prav tako je z vidika ekonomičnosti najbolj ustrezno, da je stavba zapora v Ljubljani v neposredni bližini sodišča, saj morajo pravosodni policisti dnevno spremljati na obravnave pred sodišči večje število zaprtih oseb.
Na podlagi navedenega tukajšnje ministrstvo ocenjuje, da je predlog, posredovan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si, da se zapornike zaradi pomanjkanja prostora v slovenskih zaporih namesti v zapuščene in propadajoče objekte v državni lasti, neutremeljen.