vložitev predloga za stečaj dolžnika

Odziv Ministrstva za pravosodje

Po veljavni ureditvi stečajnega postopka po pravilih Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljnjem besedilu ZFPPIPP) mora predlagatelj ob vložitvi predloga za začetek stečajnega postopka založiti predujem za kritje začetnih stroškov stečajnega postopka. Založitev predujma je procesna predpostavka, ki omogoča, da se zagotovijo likvidna sredstva za kritje stroškov v začetni fazi stečajnega postopka. To so (primerjaj prvi odstavek 233. člena ZFPPIPP) stroški objav iz petega odstavka 122. člena ZFPPIPP, ki jih mora sodišče plačati AJPES, stroški za kritje najnižjega nadomestila upravitelja (določenega za primer, da stečajna masa ne zadošča za razdelitev med upnike) za prevzem prostorov, premoženja in poslov stečajnega dolžnika, izdelavo otvoritvenega poročila, otvoritvenih bilanc, davčnega obračuna, poizvedovanje premoženja in drugih opravil, ki jih izvede upravitelj, ter stroški stečajnega postopka, ki se konča brez razdelitve upnikov (ker je stečajna masa neznatna − primerjaj prvi odstavek 378. člena ZFPPIPP).

Predujem mora založiti predlagatelj postopka. Oprostitev založitve predujma začetnih stroškov stečajnega postopka za pravne osebe je bila uveljavljena z novelo ZFPPIPP-A , s katero je bil dopolnjen 233. člen zakona. Po 38. členu ZFPPIPP mora poslovodstvo pravne osebe v treh delovnih dneh vložiti predlog za začetek stečajnega postopka. Posledica kršitve te obveznosti je odškodninska odgovornost poslovodstva po 42. členu ZFPPIPP. Ker je založitev predujma začetnih stroškov stečajnega postopka ena od procesnih predpostavk za začetek stečajnega postopka, se je s šestim odstavkom 233. člena ZFPPIPP določilo, da se pravni osebi, ki nima sredstev za založitev tega predujma, dodeli brezplačna pravna pomoč v obliki oprostitve plačila predujma. Ureditev je bila pozneje spremenjena, in sicer tudi tako da ni potrebno doseči oprostitve plačila predujma po postopku brezplačne pravne pomoči, temveč se je oprostitev zagotovila že po samem zakonu. Po veljavni ureditvi sta založitve predujma že po samem zakonu oproščen dolžnik, saj ima le-ta navadno v praksi že dalj časa blokiran transakcijski račun, kar je tudi eden izmed zakonsko opredeljenih položajev insolventnosti (14. člen ZFPPIPP), ter delavec nasproti delodajalcu, ki mu zamuja s plačilom zakonsko določenih plač in z njimi povezanih prispevkov in davkov.

Po veljavni ureditvi upnik sicer ni oproščen založitve predujma, vsebuje pa ZFPPIPP rešitev, ki zasleduje enak cilj, kot je izpostavljen v tem predlogu Vladi, in sicer, da se upniku čimprej zagotovi povrnitev stroškov. Če začetek stečajnega postopka predlaga upnik in vrednost unovčene stečajne mase presega znesek stroškov predujma, ima upnik po drugem odstavku 233. člena ZFPPIPP pravico do vrnitve založenega zneska predujma po pravilih o plačilu stroškov stečajnega postopka, kar pomeni še pred plačilom terjatev upnikom.