Socialni transferji
1.Naša družina živi v enostanovanjski hiši s kvadraturo 166 m2. Skupaj z nami v isti hiši na isti kvadraturi živi tudi moževa mama, ki ima tudi stalno bivališče na našem naslovu, vendar ima prijavljeno svoje gospodinjstvo. Problem nastane, ker CSD v odločbah za socialne transferje nikoli ne upošteva, da v isti hiši na isti kvadraturi z našo družino živi tudi tašča in upošteva, da je 166 m2 prevelika stanovanjska površina za petčlansko družino. Razliko v velikosti stanovanja pa upoštevajo kot premoženje. Čeprav dejansko št. oseb v hiši skupaj z obrazložitvijo vedno napišem na vlogo in sem situacijo tudi že večkrat pojasnila pristojni svetovalni delavki na CSD ter vsakič oddala pritožbo na odločbo, se ne spremeni nič. Čeprav bi se moralo, saj je taka površina stanovanja za 6 oseb že »premajhna«. Ko sem svetovalno delavko na CSD vprašala, če bi se situacija glede upoštevane kvadrature hiše spremenila, če bi tašča prijavila skupno gospodinjstvo z nami, mi je odgovorila, da ne, ker mi nismo dolžni skrbeti zanjo. Še predvsem se ne bi upoštevali njeni dohodki (kar pa bi nam pravzaprav koristilo, saj ima le minimalno pokojnino), ker »nismo dolžni skrbeti zanjo«. Na moje vprašanje, kaj bo, ko bo tašča morala v dom upokojencev, ki ga s svojo minimalno pokojnino seveda ne bo mogla plačevati, pa je bil odgovor, da bodo preračunali, kakšni so dohodki naše družine ter koliko moramo v tem primeru mi doplačevati za dom. To se mi zdi skrajno nepošteno. Dokler je tašča pri močeh in lahko samostojno živi z nami, mi nismo dolžni skrbeti zanjo, čeprav s svojo skromno pokojnino ne bi mogla sama preživeti, in pri izračunu socialnih transferjev ne upoštevajo niti površine stanovanja, ki jo ona zaseda, kaj šele njene prihodke. Ko pa bo nekoč oslabela in mi sami ne bomo več mogli skrbeti zanjo, pa bomo naenkrat dolžni plačevati oskrbo zanjo. Zakon ne more biti tak, da enkrat velja drugič pa ne velja. Če se moramo v Sloveniji privezovati z varnostnim pasom, se pač moramo. Ne more biti, da se enkrat moraš privezat, drugič se pa ne smeš… Torej: če so otroci dolžni skrbeti za svoje starše, so pač dolžni. Tudi, ko so zaradi tega upravičeni do socialnih transferjev. Če pa niso dolžni skrbeti za svoje starše, pa pač niso. Tudi ko je potrebno za oslabele starše plačevati oskrbo v domu… 2. Pri ugotavljanju višine socialnih transferjev, predvsem višine otroškega dodatka in višine subvencije vrtca, se upošteva tudi fiktivni dohodek, ki ga prinaša nepremično premoženje družine. Slovar slovenskega knjižnega jezika pridevnik fiktiven razlaga takole: fiktíven -vna -o prid. (i) ki v resničnosti ne obstaja, izmišljen. Pomeni, da zakon državljane obremenjuje z nečim, kar dejansko ne obstaja, kar si je nekdo izmislil in spravil v zakon in ima od takrat dalje povsem realne in otipljive posledice za državljane. 3. Pri izračunu fiktivnih, torej namišljenih prihodkov iz prejšnjega odstavka, se upošteva tudi vrednost nepremičnine, posebej bi tu poudarili kmetijske površine. Kar pa postane precej sporno pri nosilcih kmetijske dejavnosti. Nosilec kmetijske dejavnosti, ki ima od države podeljeno identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID, ne more biti nosilec kmetijske dejavnosti, če nima kmetijskih zemljišč. In od teh zemljišč plačuje že davek na nepremičnine. In od prodaje pridelkov tudi 22% DDV. Torej je že dvakrat obremenjen. In potem mu še zmanjšujejo socialne transferje za višino izmišljenih dohodkov, ker ima kmetijske površine… Ampak če jih pa ne bi imel, pač ne bi bil nosilec kmetijske dejavnosti. Kot bi npr. strugarju zmanjševali socialne transferje, ker ima stružnico…
Vse kar ste napisali drži. Res je, da smo otroci dolžni skrbeti za onemogle starše. Res pa je tudi, da imamo take starše, ki ne znajo niti povedati, da se bodo preselili v dom ampak preprosto gredo na CSD, in tam uredijo, da CSD enostavno zavezancem pošlje obrazec katerega je trega izpolniti, v kolikor ga ne izpolniš ti zaračunajo polno oskrbnino. Ko želiš na CSD kar koli v zvezi z takšno namestitvijo dogovortiti ti preprosto povedo, da oddaj pritožbo na odločbo, pritožbo nato CSD pošlje na pristojno ministrstvo to pa odgovori, če odgovori, baje potrebujejo tudi do 1leto, kljub temu, da je zakonski rok odgovora 60 dni.
Pri vsem tem pa je absurdno, da zakon dopušča, da se oseba, katera nima dovolj za svoje preživetje si lahko po naših zakonih izbere najdražji dom in zavezanci ali zavezanec ga mora plačevati, neglede na to, da v zakonu o družinskih razmerjih obstaja možnost, da tisti, ki oskrbnino plačuje ima možnost vplivati tudi o namestitvi a nikjer ne dobimo pojasnila kako naj to uveljavljamo, saj je absurdno, da plačujemo 470.00€ ko pa bi v drugem domu enaka storitev bila cca 300,00€ cenejša, vendar mati namenoma ne želi premestitve, pogovor z njo pa ni možen, ker se namenoma ne želi pogovarjati, pove le ko prideva z možem na obisk, da naju ne pozna. V kolikor kdo od vas pozna rešitev mi prosim pomagajte, saj pri vsem tem me še najbolj jezi, da mati za mene po 15 letu starosti ni več skrbela, šolala sem se na svoje stroške, imam tudi priče, da nisem živela doma ampak v njihovem gospodinjstvu in z dodatnimi deli skrbela sama zase. Mati je vso premoženje - hišo prenesla na polsestro, tako, da nima nič za svoje preživetje, polsestra pa je plačno nesposobna oz. lahko prispeva le nek minimalni znesek, tako da sem jaz tista, ki pokrivam skoraj celotno razliko od njene pokojnine ki pa je 466,00€. Vem, da ji je treba pomagati in to ji tudi kljub njenemu grdemu ravnaju in nekorektnim odnosom, ki jih je imela in jih ima še danes do mene sem ji v mejah normale pripravljena pomagati.
Skratka, še ena absurda določba v našem zakonu, katera omogoča takšno izkoriščanje zavezancev za plačilo, ki pa je popolnoma nepotrebno, Zakon je potrebno spremeniti, da se to več ne bo dogajalo na CSD pa preveriti kader, ocenjujem, da so zelo nestrokovni in pristranski zato pa posledično temu toliko pritožb na pristojnem ministrstvu. Ko so reševali namestitev moje matere z menoj kot zavezanko za plačilo niso opravili niti razgovora, preprosto poslali so odločbo za plačilo, dva dni pred prispetjem odločbe po pošti sem po naključju zvedela, da je mati v domiu.
Takšni so naši zakoni, ki takšne nesramnosti dovoljujejo.
Razmisliti pa je potrebno tudi v to smer, da se tudi otroci lahko odpovedo svojim staršem. Nedopustno je, da se starši lahko odpovedo otroku, kateri sploh ne more vplivati, da je prišel na svet, otroci pa so dolžni skrbeti tudi za takšne starše, ki si to sploh ne zaslužijo.
Hvala za vsako sugestijo in nasvet, če poznate pravo in obojestransko koristno rešitev.
ZZZDR:
124. člen
(1) Polnoletni otrok je dolžan po svojih zmožnostih preživljati svoje starše, če ti nimajo dovolj sredstev za življenje in si jih ne morejo pridobiti.
ZDoh-2:
115. člen
(vzdrževani družinski člani)
(9) Za vzdrževanega družinskega člana zavezanca se štejejo tudi starši oziroma posvojitelji zavezanca, če nimajo lastnih dohodkov za preživljanje oziroma so ti manjši od višine posebne olajšave za vzdrževanega družinskega člana, določene v 3. točki prvega odstavka 114. člena tega zakona, in živijo z zavezancem v skupnem gospodinjstvu ali so v institucionalnem varstvu v socialno varstvenem zavodu in zavezanec krije stroške teh storitev ter pod enakimi pogoji tudi starši oziroma posvojitelji zavezančevega zakonca, če zakonec ni zavezanec za dohodnino. Za lastne dohodke iz prejšnjega stavka se štejejo vsi dohodki po tem zakonu.
114. člen
(posebna olajšava)
3. za vsakega drugega vzdrževanega družinskega člana 2.066 eurov letno.
Otroci niso prav nic dolzni skrbeti za starse, saj so starsi ze polnoletni, tako kot starsi niso dolzni sjkrbeti za polnoletne otroke. Vrzite mamo na cesto in naj se znajde, oziroma posljite jo na CSD, cene pa naj gre v zapor. Slisi se kruto, toda to je pac ena opcija.
Če jo "vržemo na cesto", jo bodo dali v dom, ki ga bomo pa dolžni plačevati, ker so otroci dolžni poskrbeti za svoje starše razen če so starši pri otrocih doma in bi bili otroci zato deležni večjih socialnih transferjev... Ker če se en osebni dohodek razdeli na pet članov, je na člana toliko. Če pa se en osebni dohodek in ena pokojnina od 200€ razdeli na šest članov, je na člana precej manj. In bi družina bila upravičena do večjih socialnih transferjev.
Anti NWO ... Nimam besed na tvoj komentar razen: UPAM, DA GA BO TVOJ OTROK PREBRAL IN SE RAVNAL PO NJEM.
Psihič ...
Kako že gre tisti pregovor?
Ti starše do praga, tvoji otroci tebe čez prag.
Kako lahko nekoga, ki ga imaš rad in ga spoštuješ, vržeš na cesto?
Te "fiktivne" dohodke imamo že skoraj vsak mesec.....
Fiktivni dohodki so mehanizem, preko katerega se upošteva premoženje prosilcev za socialne transferje. Logika je preprosta.....nekdo, ki ima več sto tisoč EUR premoženja pač ni tako potreben pomoči države kot tisti, ki nima nič premoženja.
Gre za dohodek, ki bi ga iz svojega premoženja lahko prejemali.
Govorimo o socialnih transferjih. Torej denarju, ki ga država namenja pomoči potrebnim. To niso tisti, ki razpolagajo z velikim premoženjem.
Seveda pa se strinjam, da so pri sami izvedbi upoštevanja premoženja naredili kar nekaj neumnosti. Dve od njih tudi navajate. Ena je upoštevanje primerne površine hiše. Kot gre sklepati iz nekaterih vaših drugih komentarjev živite na zelo odročni legi. Hiše na takšnih legah je zelo težko prodati, zato je lahko 160m2 velika hiša vredna tudi manj kot 100.000 EUR. To se vam upošteva kot premoženje (oziroma, del tega). Če boste prodali svojo hišo za 100.000 EUR, in kupili 400.000 EUR vredno 120m2 veliko stanovanje v Ljubljani, pa boste naenkrat po mnenju države veliko manj premožni, saj ne živite v "prevelikem" stanovanju.
Pri stanovanjih bi se morala upoštevati določena primerna vrednost, ne pa površina, do katere se ne bi upoštevale.
Drugi problem je to, da se pri premoženju upošteva tako dejanski, kot tudi fiktivni dohodek. Vi boste torej z vašo zemljo zaslužili denar, ki se vam bo štel med dejanske prihodke, poleg tega bo zemlja upoštevana kot premoženje. Isti problem nastane, če imate recimo kup denarja na banki.....najprej vam med prihodke upoštevajo obresti, potem pa od kupa denarja računajo še dodaten fiktivni dohodek.
Pri premoženju bi se moral upoštevati le eden dohodek.....fiktivni ali dejanski....tisti, ki je pač večji.
To je le en problem, ker vecji problem je to, da zivimo v mafijski drzavi, saj velikost stanovanja ni tako pomembna, saj nekoc so itak gradili velike hise in tudi placevali davke ze vec desetletij, da o visjih stroskih ogrevanja, itd... ne govorimo. Kaj ima veze v kaksnem stanovanju zivimo, saj ga je treba vzdrzevati, itd... Kaj bomo sedaj vsi sli ziveti v majhna stanovanja, garsoniere, ki so glede na kvadraturo se drazja od vecjih stanovanj, kar je skregano z logiko, saj moralo bi biti prej obratno, vecje stanovanje kot je vec placas, tako kot pri raznih tehnolosih igracah, ko imas neke poceni osnovne mobitele, racunalnike, itd... in za nekaj vec doplacas dosti vec denarja. Odvisno od primera pac.
če bi bila prijavljena z vami v skupnem gospodinjstvu, bi tudi njo upoštevali kot družinskega člana, torej...kaj je problem???
To, da jo NE bi šteli kot družinskega člana. Ker družino štejejo samo starše in njune otroke. In "babice" ne sodijo sem. Po zakonu pa je nismo dolžni vzdrževati... Seveda se zakon spremeni, če gre "babica" v dom. Takrat smo pa naenkrat dolžni plačevati dom zanjo...
Vse vodi v razslojevanje na peščico neizmerno bogatih in množico sužnjev... Le da to sužnjem nikakor noče biti jasno.
In kljub temu lahko danes pogledamo 30 let v preteklost, in temu, kar smo imeli takrat, rečemo "človeka nedostojno življenje".
Res, pravi sužnji smo....takšne, kot ste vi, bi jaz poslal na starorimsko galejo, ali pa ameriško plantažo bombaža v 18. stoletju, da bi videli, kaj je dejansko biti suženj.