Socialni transferji
1.Naša družina živi v enostanovanjski hiši s kvadraturo 166 m2. Skupaj z nami v isti hiši na isti kvadraturi živi tudi moževa mama, ki ima tudi stalno bivališče na našem naslovu, vendar ima prijavljeno svoje gospodinjstvo. Problem nastane, ker CSD v odločbah za socialne transferje nikoli ne upošteva, da v isti hiši na isti kvadraturi z našo družino živi tudi tašča in upošteva, da je 166 m2 prevelika stanovanjska površina za petčlansko družino. Razliko v velikosti stanovanja pa upoštevajo kot premoženje. Čeprav dejansko št. oseb v hiši skupaj z obrazložitvijo vedno napišem na vlogo in sem situacijo tudi že večkrat pojasnila pristojni svetovalni delavki na CSD ter vsakič oddala pritožbo na odločbo, se ne spremeni nič. Čeprav bi se moralo, saj je taka površina stanovanja za 6 oseb že »premajhna«. Ko sem svetovalno delavko na CSD vprašala, če bi se situacija glede upoštevane kvadrature hiše spremenila, če bi tašča prijavila skupno gospodinjstvo z nami, mi je odgovorila, da ne, ker mi nismo dolžni skrbeti zanjo. Še predvsem se ne bi upoštevali njeni dohodki (kar pa bi nam pravzaprav koristilo, saj ima le minimalno pokojnino), ker »nismo dolžni skrbeti zanjo«. Na moje vprašanje, kaj bo, ko bo tašča morala v dom upokojencev, ki ga s svojo minimalno pokojnino seveda ne bo mogla plačevati, pa je bil odgovor, da bodo preračunali, kakšni so dohodki naše družine ter koliko moramo v tem primeru mi doplačevati za dom. To se mi zdi skrajno nepošteno. Dokler je tašča pri močeh in lahko samostojno živi z nami, mi nismo dolžni skrbeti zanjo, čeprav s svojo skromno pokojnino ne bi mogla sama preživeti, in pri izračunu socialnih transferjev ne upoštevajo niti površine stanovanja, ki jo ona zaseda, kaj šele njene prihodke. Ko pa bo nekoč oslabela in mi sami ne bomo več mogli skrbeti zanjo, pa bomo naenkrat dolžni plačevati oskrbo zanjo. Zakon ne more biti tak, da enkrat velja drugič pa ne velja. Če se moramo v Sloveniji privezovati z varnostnim pasom, se pač moramo. Ne more biti, da se enkrat moraš privezat, drugič se pa ne smeš… Torej: če so otroci dolžni skrbeti za svoje starše, so pač dolžni. Tudi, ko so zaradi tega upravičeni do socialnih transferjev. Če pa niso dolžni skrbeti za svoje starše, pa pač niso. Tudi ko je potrebno za oslabele starše plačevati oskrbo v domu… 2. Pri ugotavljanju višine socialnih transferjev, predvsem višine otroškega dodatka in višine subvencije vrtca, se upošteva tudi fiktivni dohodek, ki ga prinaša nepremično premoženje družine. Slovar slovenskega knjižnega jezika pridevnik fiktiven razlaga takole: fiktíven -vna -o prid. (i) ki v resničnosti ne obstaja, izmišljen. Pomeni, da zakon državljane obremenjuje z nečim, kar dejansko ne obstaja, kar si je nekdo izmislil in spravil v zakon in ima od takrat dalje povsem realne in otipljive posledice za državljane. 3. Pri izračunu fiktivnih, torej namišljenih prihodkov iz prejšnjega odstavka, se upošteva tudi vrednost nepremičnine, posebej bi tu poudarili kmetijske površine. Kar pa postane precej sporno pri nosilcih kmetijske dejavnosti. Nosilec kmetijske dejavnosti, ki ima od države podeljeno identifikacijsko številko kmetijskega gospodarstva KMG-MID, ne more biti nosilec kmetijske dejavnosti, če nima kmetijskih zemljišč. In od teh zemljišč plačuje že davek na nepremičnine. In od prodaje pridelkov tudi 22% DDV. Torej je že dvakrat obremenjen. In potem mu še zmanjšujejo socialne transferje za višino izmišljenih dohodkov, ker ima kmetijske površine… Ampak če jih pa ne bi imel, pač ne bi bil nosilec kmetijske dejavnosti. Kot bi npr. strugarju zmanjševali socialne transferje, ker ima stružnico…