6. 5. 2014
Odziv Ministrstva za notranje zadeve
Predlagatelju se sicer najlepše zahvaljujemo za posredovanje predloga, ki sam po sebi pomeni, da je naše področje dela pod proaktivnim nadzorom, v tem primeru s strani uporabnikov. V zvezi z odprtokodnimi rešitvami tudi, v čemer se strinjamo s predlagateljem, ki je menda pred leti že posredoval podoben predlog, ugotavljamo, da so ravno zaradi razlogov, ki jih našteva – brezplačnost in vedno večja uporabljivost s strani uporabnikov, vedno zanimivi za vsakokratne razvijalce informacijskih rešitev, ki jih razvijamo ali podpiramo za delo v državnih organih. V tem delu se tudi strinjamo s komentatorji predloga, ki podpirajo čim širšo uporabo odprtokodnih sistemov in se strinjamo, da v veliki meri lahko pomenijo »digitalno svobodo in neodvisnost, transparentnost in participativnost«.
Ne glede na pozitivne lastnosti odprtokodnih sistemov in v odgovor na popolnoma neupravičene očitke o aktivni borbi proti njim, moramo poudariti, da se Linux že sedaj uporablja tam, kjer se je to izkazalo za smiselno in učinkovito. V podporo tej trditvi, Vam posredujemo diagram, ki prikazuje strukturo strežnikov državne uprave po platformah in je rezultat analize, ki se je izvedla v letošnjem letu v okviru priprav na reorganizacijo državne informatike.
Mnoge pripombe predlagatelja in nekaterih komentatorjev predloga o razlogih za zavračanje odprtokodnih rešitev moramo torej kategorično zavrniti in poudariti, da postopek odločanja o tem, kakšna rešitev je najprimernejša in tudi najcenejša, daleč presega ugotovitve o stroških izobraževanja in usposabljanja uporabnikov. Postopek naročanja – nakupa ali najema vsake nove informacijske rešitve namreč poteka tako, da se brez izjeme pred naročilom razišče možnosti in ponudbo na trgu ter se odloči o ekonomsko najbolj ustrezni rešitvi. Kot primer širše uporabe odprtokodne rešitve v državnih organih se kaže že pred časom izpeljan projekt Vrhovnega sodišča, kjer so uspešno uvedli v svoje poslovanje OpenOffice. Podobno tudi projekt enotnih spletnih strani državne uprave, ki v celoti temelji na odprtokodni platformi Typo3 in predstavlja eno največjih namestitev v Evropi.
V zvezi z odločitvijo o izbiri in nakupu sistemske programske opreme moramo poudariti, da nanjo ne vpliva samo cena, ampak se upoštevajo tudi celotni stroški lastništva (TCO), kar vključuje tudi stroške povezane s posodabljanjem in upravljanjem sistemov ter stroške izobraževanja tako na strani končnih uporabnikov kot tudi na strani upravljavcev sistema. Mnoge analize in izkušnje namreč kažejo, da so v večini primerov stroški lastništva plačljive programske opreme nižji od brezplačne programske opreme, ki je prilagojena za domačo uporabo in ne vključuje ustreznih gradnikov, ki omogočajo centralno upravljanje in nadzor. Pri izgradnji resnih informacijskih sistemov je izredno pomembna tudi zanesljiva podpora principala, ki zmore zagotavljati redne popravke in posodobitve, kot tudi celovito tehnično podporo s certificiranimi kadri za izvajanje take podpore.
Znotraj tega diskurza je treba tudi razločevati med odprtokodnimi in zastonjskimi rešitvami. Niso vse zastonjske rešitve odprtokodne. Velja pa tudi obratno – niso vse odprtokodne rešitve zastonjske. V državni upravi že sedaj uporabljamo množico programov (kot nadomestna ali kot primarna orodja), ki sicer niso odprtokodni, so pa brezplačni.
Izbira Windows operacijskega sistema (plačljive programske opreme) na strani odjemalcev oziroma delovnih postaj je pogojena z dolgo zgodovino razvoja informacijskih sistemov v državni upravi, katere začetki segajo v leto 1991. V tem obdobju je bilo razvito veliko število aplikacij in implementiranih veliko število podpornih sistemov (npr. za elektronsko pošto, pisarniško poslovanje, finančno poslovanje, datotečne in tiskalniške storitve), ki temeljijo na plačljivi sistemski programski opremi. Stroški razvoja in vzdrževanja mnogih od teh aplikacij močno presegajo same stroške nakupa sistemske programske opreme oziroma golega operacijskega sistema, kar sicer ni neka izjema, ki bi veljala samo za državno in javno upravo. Velika večina aplikacij je bila razvitih ob predpostavki, da se bo izvajala v okolju z Windows operacijskim sistemom in to v času, ko odprtokodni sistemi še niso predstavljali resne alternative plačljivim rešitvam. V tej luči je zamenjava operacijskega sistema Windows z odprtokodnimi rešitvami, tudi če odmislimo veliko tveganje za povečanje stroškov lastništva, vsaj kratkoročno popolnoma neizvedljiva.
Na tej točki naj si dovolimo še opažanje, da država po uporabi odprtokodnih rešitev ne zaostaja za primerljivi sistemi v gospodarstvu, ampak jih kvečjemu prehiteva in odprtokodnim rešitvam ponuja več prostora. V vsakem primeru pa lahko ocenimo, da se tudi v gospodarstvu, ki je neprimerno bolj izpostavljeno tržnim zakonitostim in imperativu po zmanjševanju stroškov, ne odločajo za množično uporabo odprtokodnih sistemov, kot bi bilo smiselno, če bi njihovo uvajanje v resnici prinašalo tako velike prihranke.
Ob očitkih o vsesplošnem zavračanju odprtokodnih rešitev, naj pojasnimo še to, da se v okviru sedanje organiziranosti državne informatike vsako resorno ministrstvo odloča samostojno o izbiri programske opreme in programskih rešitev, ki se nanašajo na njihovo področje. Tako bi bilo treba argumente za izbiro posamezne programske rešitve iskati pri vsakem konkretnem projektu. Se pa v naslednjih mesecih načrtuje sprememba organiziranosti in posledična konsolidacija državne informatike, ki bo, če bo izvedena v trenutno zastavljenem obsegu, imela za posledico možnost centralnega vplivanja na lastnosti razvoja prihodnjih informacijskih rešitev oziroma izbiro programske opreme. V tem obsegu se načrtuje tudi dopolnitev prihodnjega javnega naročanja z zahtevo po izpolnjevanju načela »open source« kot vsaj primarne izbire pri zagotavljanju najustreznejših rešitev.
V odgovoru Direktorata za informatiko in e-storitve svojih odkolonilnih stališč do odprte kode niso podkrepili z nobenimi argumenti. Priporočam jim, da si preberejo svoj dokument: "Študija uvajanja odprtokodne programske opreme na delovnih postajah v javni upravi"!
bazar.coks.si/wp&
Predlagam, da od odgovornih oseb zahtevamo argumentirane odgovore!
ne vem, če bo organ videl ampak vseeno : citiram "Velika večina aplikacij je bila razvitih ob predpostavki, da se bo izvajala v okolju z Windows operacijskim sistemom in to v času, ko odprtokodni sistemi še niso predstavljali resne alternative plačljivim rešitvam. V tej luči je zamenjava operacijskega sistema Windows z odprtokodnimi rešitvami, tudi če odmislimo veliko tveganje za povečanje stroškov lastništva, vsaj kratkoročno popolnoma neizvedljiva."
na linuksu obstaja emulator windows okolja wine ki večino windows programov poganja b.p.
Tukaj je več problemov, vendar če pogledamo, da je predagatelj učitelj v šoli, bi se zaenkrat lahko omejil samo na uporabo odprtokodnih sistemov v šolstvu. Torej v delu, kjer učenci/dijaki/študenti uporabljajo računalnik.
Verjamem, da je bistvo učenja ravno v spoznavanju. Spomnim se, da sem svoj "moped" spoznal tako, da sem motor razstavil in ga potem ponovno sestavil. Na napakah sem se potem lahko učil in primerjal teorijo s praktičnim znanjem. In verjamem, da nas je bilo veliko takih, ki smo na začetku spoznavanja razne predmete/stroje, karkoli smo pač že imeli na razpolago, razstavili in skušali ponovno sestaviti.
Prav tako je z računalništvom. Pri odprtokodnih sistemih imaš možnost vse razstaviti in ponovno sestaviti. Če le želiš. In s tem se lahko mnogo naučiš.
Prav nesmiselno se mi zudi, da se v šolah/fakultetah učijo "Visual basic", da predstavitvam pravijo "Power Point", da preglednicam pravijo "Excel", da moraš nekam poslati "Word dokument" ...
Učenci/dijaki/študentje bi morali spoznavati bistvo, to je samostojno razmišljanje in izdelavo metod, s katerimi bi prišli do rezultatov. Zato rezultat ne bi smel biti "Visual basic" program ali "Power Point" ali "Excel", pač pa program, ki opravi neko delo in da prave rezultate. Ali predstavitev, ali preglednica, ki reši zastavljeno nalogo.
Zelo zaželeno je tudi, da se privaja ljudi na uporabo prostih odprtokodnih rešitev in s tem omogoči vsem, da lahko na legalen način pridejo do programske opreme, ki jo uporabljajo doma. In ne na način kot ga je opisal že prijavitelj predloga, torej s piratiziranjem.
Pa še relpika na dele odziva pristojnega organa:
"Pri izgradnji resnih informacijskih sistemov je izredno pomembna tudi zanesljiva podpora principala, ki zmore zagotavljati redne popravke in posodobitve, kot tudi celovito tehnično podporo s certificiranimi kadri za izvajanje take podpore."
Odprtokodni sistemi imajo že po definiciji največ, najučinkovitejšo in najhitrejšo podporo, saj lahko ob napakah komuniciraš direktno z avtorjem/avtorji. Pri odprtokodnih sistemih se ne naredi tako kot pri marsikaterih zaprtokodnih (spomnimo se Digital tru64 ali HPUX ali Digital OpenVMS, ali če želite Windows XP), da preprosto nehajo obstajati. Če se pri odprtokodnih pojavi kakšen problem (recimo kot je bil Oraclov nakup Sun-a, ko je s tem kupil tudi Open Office), se najde takoj druga skupina, ki nadaljuje odprtokodni sistem (primer je recimo Libre Office).
"V vsakem primeru pa lahko ocenimo, da se tudi v gospodarstvu, ki je neprimerno bolj izpostavljeno tržnim zakonitostim in imperativu po zmanjševanju stroškov, ne odločajo za množično uporabo odprtokodnih sistemov, kot bi bilo smiselno, če bi njihovo uvajanje v resnici prinašalo tako velike prihranke."
Tudi s to trditvijo se ne morem strinjati. Naj kot primer navedem Oracle, ki ima najbolj razširjeno podatkovno zbirko. Sami si razvoj preselili na GNU/linux, njihove rešitve (Exadata, OracleVM, Oracle Linux) temeljijo izključno na linux OS. V gospodarstvu večino Oracle postavitev predstavljajo linux OS. (tukaj ne govorim o odjemalcih, pač pa o podatkovnih strežnikih).
Tega bi lahko našteval še in še. Zato se s takim odzivom pristojnega organa ne morem strinjati in podpiram predlog predlagatelja. Naj se vsaj v šolah uporabljajo odprtokodne rešitve in se s tem prepusti možnost izbire učencem/dijakom/študentom ter s tem vzpodbuja njihova samoiniciativnost in kreativnost, ki sta najpomembnejša pogoja za uspeh v življenju, ki je pred njimi.
politiki in z njimi povezana javna uprava pač zelo radi trošijo naš denar da si kopujejo vedno nove računalnike,telefone in tablice,zakaj bi se odrekli nečemu kar dobijo dobesedno zastonj na naš račun oni tega ne bodo storili nikoli saj se jim gre samo za lastne riti.
In še posledice vendor lock-in produktov v ameriki: gizmodo.com/how&
Podpiram predlog - in istočasno predlagam, naj ustrazni državni organ pojasni, zakaj se tako otepa prehoda na odprto kodo. Pa ja ni vmes res kakšna provizija?
Poglejte primere dobrih praks iz tujine in članki na podobno temo:
Kanarski otoki prestopili na Linux in prihranili:
slo&
Münchenski projekt Linux končan:
slo&
München z migracijo na Linux privarčeval štiri milijone evrov:
slo&
Britanska vlada razmišlja o prehodu na OpenOffice:
slo&
Hrvaška javna uprava je začela prehod na odprokodne rešitve:
slo&
Odprta koda v javni upravi, tri leta kasneje (poročilo):
slo&
"Ocenjujem, da bi lahko na Linux prešlo vsaj 90% zaposlenih v javni upravi.":
slo&
Se popolnoma strinjam s predlogom, ampak se bojim da pri nas prevladuje interes nekaterih da se obdrži sedanje stanje.
Pogovori o zamenjavi lastniškega softvera za odprtoodnega se pri nas začnejo vedno ko se izteka pogodba z microsoftom, z namenom pridobitve popusta za naslednje obdobje; nato se opravi primerjava med odprtokodnim in lastniškim softvarom za krajše obdobje in posledično zmaga microsoft.
Kot prvo bi bilo potrebno opravit študijo prehoda na odprtokodno programsko opremo za daljše obdobje (ki vključuje izobraževanje in večkratno menjavo licence).
Potem bi bilo treba pričeti z uvajanjem odprte kode postopno (na lokalni in državni ravni) - najprej npr. poštni odjemalci (npr. thunderbird), brskalniki (npr. firefox, chrome), pisarniški programi (npr. libreoffice), serverji ter druga programska oprema, pozneje pa postopoma menjavati tudi operacijske sisteme.
Ob menjavah bi bilo treba izobraziti/zaposliti sposobne administratorje, organizirati tečaje za zaposlene, v razpisana delovna mesta javne uprave pa bi obvezno bilo treba dodati pogoj znanja uporabe odprtokodne programske opreme.
Predvsem pa se je potrebno naučiti iz tujih izkušenj, kjer prehod na odprto kodo ni bil gladek in njihove napake upoštevati.
2 ali 3 leta nazaj je moj sosed odprl popoldanski s.p.. Ker ga je bilo strah kakšne kontrole, je hotel za poslovne namene imeti 100% legalen računalnik, prepričal sem ga, da poskusi z Linuxom preden odšteje 200 ali 300 EUR za Windows+Office. Namestil sem mu Ubuntu, Firefox in OpenOffice. Drugega ne uporablja in ne potrebuje, enako kot 99% javnih uslužbencev.
Usposabljanje je trajalo 5 minut. Njegov komentar: to je isto kot Windows, samo malo drugače je oblikovano in razporejeno.
Gospod je star skoraj 60 let in je računalniško tako pismen, kot pač večina 60-letnikov.
Prav smešno se mi zdi, ko se ob teh debatah tako povdarja izobraževanja za ta prehod, pa uvajanja, pa administratorje, pa vse stroške, povezane s tem.
Če povprečnega pisarniškega delavca z Win+MSOffice prestaviš na Linux+OOffice, mu zgolj pokažeš, kako izgledajo nove ikone, in dela normalno dalje, brez usposabljanja.
Podpiram pobudo! Pri odprti kodi gre za nov poslovni model. Namesto plačevanja licenc plačujemo le dodatne storitve (ali pa nič) - te pa lahko izvajajo tudi domača podjetja. Torej se da od odprte kode tudi živeti.
Odprta koda sili tudi v odprte standarde in povezljivost sistemov s tem pa dobimo tudi dosti boljše obvladovanje lastnih sistemov in podatkov. S prehodom na odprto kodo in odprte standarde pa dobimo svobodo, da se lahko sami odločimo, ali bomo uporabljali Linux in prosto programsko opremo ali pa bomo uporabljali licenčno programsko opremo.
Da ne omenjam, da v odprti kodi ni prisiljevanja po prehodu na novo verzijo programa za katero je treba spet plačati, usposabljati ljudi itd.
Ena od glavnih ugotovitev v Münchnu je bila, da so šele s prehodom na odprto kodo dobili pregled nad vsem kar uporabljajo, izvedli so konsolidacijo sistemov in končno so lahko začeli učinkovito upravljati svoje sisteme. Dobili pa so tudi svobodo in neodvisnost od posameznih dobaviteljev programske opreme.
Sicer pa se popolnoma strinjam z Juretom Repincem.
Mimogrede, pri svojem delu na SAP administraciji uspešno uporabljam Linux na svoji postaji. Zelo redko, pri specifičnih opravilih, moram poseči po Windows okolju, pa gre za zelo zahtevno poslovno okolje.
Sicer pa sem našel pojasnitev osnovnih dejstev v članku "ODPRTA KODA – NE V CENI, V UPORABNI VREDNOSTI JE BISTVO!" na povezavi: home.izum.si/COBISS/OZ/2010_1&
Predvsem licenčnine so nepotreben strošek. Linux zelo lepo deluje v javni upravi, kar so dokazali v Münchnu, prav tako pa v francoski policiji. Oboji so prišparali kar lep kupček denarja.
Pa ne gre samo za denar. Gre tudi za razloge, ki jih je navedel Jure Repinc.
Osebno že nekaj let uporabljam samo linux in ga ne zamenjam za noben windows. :)
Podpiram predlog. Sredstva namenjena za licenčnie se naj namenijo za izobraževanje.
Linux je danes uporabniku že tako prijazen, da ga lahko uporablja vsak. Čudi me, da javna naročila dajejo plačljivim ponudbam prednost pred brezplačnim. Raziskati zakaj je tako, bi bila že nova naloga za KPK.
Podpiram. In ne gre se samo za privarčevan denar ampak tudi za digitalno svobodo in nodvisnost, transparentnost in participativnost. Spodobi se tudi, da so stvari, ki jih plačamo z davkoplačevalskim denarjem, na konci čimbolj na voljo državljanom, kar je pri programski opremi mogoč le z odprtokodno in svobodno programsko opremo, ki jo potem lahko vsi državljani lahko svobodno kopiramo, proučujemo in spreminjamo naprej.
Več pa tu:
www.gnu.org/education/education.html
www.gnu.org/philosophy/government&
Podpiram to vizijo, se pa bojim, da odločajo tisti, ki imajo provizijo.
Absolutno podpiram predlog. Se mi pa zdi, da sami operacijski sistemi (Windowsi) niti niso tak strošek, večji problem so stroški, ki jih država nameni vzdrežvanju in obnovi informacijskih sistemov in posledično licencam, ki jih zato potrebujejo.
Spomnimo se samo primera prenove informacijkega sistema davčne uprave, za katerega so namenili 21M €, pa nism čisto prepričan, če že vse dela.
Za ta denar, bi lahko na roke papirje prelagal in računal tiste cente....
NAjprej je potrebno izkoreninit to, pol pa bo kej učinka.
Če se zamenjajo samo windowsi z odprto kodnim sistemom, se mi zdi, da ne bo nič ceneje, ker se bodo potem takoj najdle pijavke, ki bodo za dober dnar prodale izobraževanja, in vzdrževanje ... tko d to na koncu koncu zna še draži pridet.
Ampak vseeno kot sm napisal zgoraj podpiram!!!!!!!!!
Podpiram tvoj predlog in se pridružujem začudenju nad odnosom državne uprave.