24. 4. 2014
Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti
Analiza obstoječe ureditve:
Zavod RS za zaposlovanje (v nadaljnjem besedilu: zavod) je osrednja javna institucija na trgu dela in je kot javni zavod organiziran enotno za območje Republike Slovenije. Položaj in pristojnosti zavoda določa Zakon o urejanju trga dela (Uradni list RS, št. 80/10, 40/12 - ZUJF, 21/13, 63/13-ZIUPTDSV, 63/13 in 100/13; v nadaljnjem besedilu: ZUTD) v členih od 73 do 84. Njegova temeljna naloga je delo z brezposelnimi osebami in drugimi iskalci zaposlitve, in sicer v obliki posredovanja zaposlitev in zaposlitvenega svetovanja, izvajanja vseživljenjske karierne orientacije, izvajanja sistema zavarovanja za primer brezposelnosti, izvajanja ukrepov aktivne politike zaposlovanja, poleg tega pa tudi priprava analitičnih, razvojnih in drugih strokovnih gradiv s področja njegove dejavnosti. Zavod z uresničevanjem svojega poslanstva in nalog prispeva k povečanju zaposlenosti in zaposljivosti prebivalstva Slovenije in je ključni organ za izvrševanje politike Vlade Republike Slovenije v zvezi s posledicami, ki jih je na slovenskem trgu dela povzročila gospodarska in finančna kriza.
Aktivna politika zaposlovanja (v nadaljevanju: APZ) je nabor ukrepov na trgu dela, ki so namenjeni povečanju zaposlenosti in zmanjševanju brezposelnosti, večji zaposljivosti oseb na trgu dela in povečanju konkurenčnosti ter prožnosti delodajalcev. Javna dela predstavljajo le enega izmed programov APZ in se izvajajo na podlagi določb 49., 50., 51., 52., 53. in 116. člena ZUTD. V javna dela se lahko vključijo dolgotrajno brezposelne osebe, ki so s strani zavoda napotene na opravljanje del in nalog, ki jih določajo vsebine na javnem povabilu izbranih programov javnih del. V programe javnih del se torej vključujejo samo brezposelne osebe, ki so kot udeleženci programov javnih del (in ne kot zaposleni) napoteni s strani zavoda na opravljanje del in nalog za določeno obdobje (eno leto oziroma največ 2 leti). Udeleženci javnih del torej niso napoteni na sistemizirano delovno mesto z namenom opravljanja del, ki predstavljajo redno dejavnost neprofitnega izvajalca programa javnih del.
Pravice iz obveznega in prostovoljnega zavarovanja, kamor sodi tudi pravica do denarnega nadomestila, ureja ZUTD v členih od 58 do 70. Pravico do denarnega nadomestila lahko brezposelna oseba uveljavlja le v primeru, če je bila pred nastankom brezposelnosti zavarovana za primer brezposelnosti najmanj devet mesecev v zadnjih 24 mesecih. Oseba, ki je mlajša od 30 let, pa lahko pridobi pravico do denarnega nadomestila v primeru, če je bila zavarovana najmanj šest mesecev v zadnjih 24 mesecih (60. člen ZUTD). Denarno nadomestilo pripada osebi, ki izpolnjuje pogoje iz 60. člena ZUTD, in sicer z naslednjim dnem po prenehanju pravnega razmerja, ki je podlaga za obvezno zavarovanje, če se prijavi pri zavodu in vloži vlogo za uveljavitev pravice do denarnega nadomestila v 30 dneh po prenehanju obveznega zavarovanja. Prijavo v obvezno zdravstveno zavarovanje za brezposelno osebo izvede zavod z dnem, ko ji je z odločbo priznal pravico do denarnega nadomestila, odjavo pa z iztekom, prenehanjem oziroma mirovanjem te pravice.
Analiza predloga in razlogi za njegovo (ne)primernost:
Za uresničitev predloga o preoblikovanju zavoda v zavod za javna dela z manj zaposlenimi bi bilo potrebno na podlagi predhodno izdelanih analizah o posledicah njegove reorganizacije na strokovni ravni na novo definirati in sistemsko umestiti funkcije poslanstva zavoda, kot osrednje javne institucije na trgu dela.
Implementacija predloga o ukinitvi denarnega nadomestila za primer brezposelnosti bi po našem mnenju še poslabšal občutljivi socialni položaj, v katerem se znajdejo posamezniki ob izgubi zaposlitve. Postavlja pa se tudi vprašanje nemotenega delovanja zagotavljanja pravic iz naslova brezposelnosti, ki izhajajo iz plačanih prispevkov zavarovancev za primer brezposelnosti v času zaposlitve.
Glede na navedeno menimo, da si je v prihodnje treba prizadevati za še večjo učinkovitost delovanja zavoda, medtem, ko preoblikovanje zavoda in ukinitev denarnega nadomestila po našem mnenju v obstoječem gospodarskem in socialnem položaju, v kakršnem se nahaja Republika Slovenija, ne bi bila niti smiselna niti koristna. Pojasnjujemo, da samo z ukrepi aktivne politike zaposlovanja, kamor sodijo tudi javna dela, ne moremo reševati problema brezposelnosti. Ključni so predvsem ukrepi za oživitev gospodarstva in ugodnega podjetniškega okolja, na podlagi katerih bodo podjetja odpirala nova kvalitetna delovna mesta. Spodbujanje pogojev za gospodarsko aktivnost, še posebej tisto z visoko dodano vrednostjo, je temelj za nadaljnji razvoj in za nova delovna mesta, posledično pa tudi za zmanjšanje brezposelnosti.
Poleg tega je pomembno tudi dejstvo, da bi vsaka reorganizacija zavoda oziroma ukinitev denarnega nadomestila terjala širok politični ter družbeni konsenz in ne nazadnje politično odločitev o implementaciji predloga na najvišji ravni. Z ozirom na navedeno se o podanem predlogu, ki je zelo posplošen in premalo natančno razdelan, in ki posega tudi v pravice oseb, ki izhajajo iz plačanih prispevkov za primer brezposelnosti v času njihove zaposlitve, konkretneje ne moremo opredeliti, nanj pa tudi s strokovnega vidika ni mogoče podati oziroma zavzeti nekega argumentiranega stališča.