8. 4. 2014
Odziv Ministrstva za pravosodje
I. Kratka analiza področja V Sloveniji ureditev izdajanja izpisov, ki jih vsebuje evidenca pravnomočnih obsodilnih obsodb za protipravna ravnanja (v nadaljevanju: kazenska evidenca), ureja Kazenski zakonik (Ur. l. RS, št. 50/12, v nadaljevanju KZ-1), Zakon o kazenskem postopku (Ur. l. RS, št. 32/12 in 47/13, ZKP), Zakon o prekrških (Ur. l. RS, št. 29/11, 21/13 in 111/13, ZP-1), Pravilnik o kazenski evidenci (Ur. l. RS, št. 34/04 in 127/06, Pravilnik), Zakon o varstvu osebnih podatkov (Ur. l. RS, št. 86/04, 113/05, 51/07, 67/07, ZVOP-1) ter vsakokratni področni zakon, za katerega področje so urejeni podatki, potrebni za odločanje o konkretnih zadevah.
KZ-1 določa vpis in izbris vsebine določenih pravnih dejstev, ki se vpisujejo v kazensko evidenco. Glede vodenja in načina vodenja evidence ZKP določa, da kazensko evidenco in evidenco izrečenih vzgojnih ukrepov vodi ministrstvo, pristojno za pravosodje ter da minister, pristojen za pravosodje, predpiše način vodenja evidenc. ZP-1 določa, da ministrstvo, pristojno za pravosodje vodi evidenco o pravnomočnih odločbah o prekrških, sodbah in sklepov o prekrških ter skupno evidenco kazenskih točk v cestnem prometu. Način vodenja evidenc je določen s Pravilnikom, ki ureja vpis in izbris pravnih dejstev, o katerih se vodi evidenca ter dajanje podatkov iz evidence. ZVOP-1 vsebuje splošne določbe o varstvu in dajanju osebnih podatkov, posebej pa ureja tudi področje posebno občutljivih osebnih podatkov, kamor spadajo podatki iz kazenske evidence. Vsakokratni področni zakon, ki izkazuje pravni interes vlagatelja zahteve za pridobivanje podatkov iz kazenske evidence, določa obseg podatkov, ki se dajejo na podlagi utemeljenih zahtevkov.
Vsa navedena ureditev velja za območje Republike Slovenije, v kateri je uradni jezik slovenski, na območjih, kjer živita italijanska ali madžarska narodna skupnost, pa je uradni jezik poleg slovenskega tudi italijanski ali madžarski. Navedena ureditev glede uporabe jezika izhaja iz Ustave Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03, 69/04, 68/06, in 47/13), nekatera mednarodna vprašanja pa so urejena z mednarodnimi pravnimi akti, vendar v njih ni določeno, da bi se lahko izdajanje izpisov iz slovenske kazenske evidence izvajalo v tujem jeziku, zato dejansko ni pravne podlage za izdajanje izpisov iz kazenske evidence v angleškem jeziku. Razlogov za izdajanje izpisov iz kazenske evidence v uradnem jeziku je več.
V procesnem pravu za domače javne listine velja, da so to listine, ki jih v predpisani obliki izda pooblaščen pravni subjekt in kot take dokazujejo resničnost tistega, kar je v njih določeno. V pravnem prometu zato znotraj države velja, da je tisto, kar se v listini potrjuje resnično, resničnost pa je vezana na pečat subjekta, ki jo je izdal. To pomeni, da jo pristojna oseba v državi kot resnično takoj prepozna, nasprotno pa pri tujih listinah ustroja državnih organov in predpisane oblike listine pristojna oseba ne pozna, zaradi česar je zahtevana drugačna obravnava le-teh. Eden izmed pogojev za ustrezno obravnavo tujih listin je zato prevod v uraden jezik države, v kateri se bo listina uporabila, v nekaterih državah pa je potrebno preveriti tudi ali je tujo javno listino podpisala pristojna oseba oz. potrditi njeno verodostojnost, kar je odvisno od sklenjenih mednarodni aktov glede postopkov legalizacije listin. Za potrditev verodostojnosti se izpelje postopek legalizacije, ki ob vseh izpolnjenih pogojih in opravilih daje tujim javnim listinam enako veljavo kot jo imajo domače. Legalizacija je potrebna, če država, v kateri bo uporabljena listina, zahteva legalizacijo in med državo izdajateljico listine in tujo državo, v kateri bo listina uporabljena, ni sklenjena bilateralna pogodba, ki bi legalizacijo odpravila oz. omejila. V znak potrditve verodostojnosti prevoda in podpisa je na prevodu overjen podpis tolmača, ki ga (nad)oviri tudi pristojen državni organ, kar pomeni, da postane vsebina listine, ki je prevedena v uradni jezik tuje države in je podpisana s strani tolmača za ustrezen tuji jezik, verodostojna tudi po državnem (in mednarodnem) pravu te tuje države.
Le poseben mednarodni akt bi torej lahko določal, da se slovenski izpisi iz kazenske evidence izdajajo v angleškem ali kateremkoli drugem jeziku oz. v več jezikih, zlasti glede na ustrezne sklenjene bilateralne pogodbe, vendar pa pravo in praksa zaradi možnosti različnih zlorab takšnih rešitev ni uveljavila.
II. Kratka analiza predloga z oceno o primernosti Vsebina predloga je sledeča:
1. Predlagam, da državljanom RS omogočite pridobitev potrdila o nekaznovanosti v angleškem jeziku. Odgovor: Ureditev mednarodnega prava glede legalizacije javnih listin ter državno-pravnih določb glede uporabe uradnega jezika v Republiki Sloveniji ne dovoljuje izdajanja javnih listin, ki jih izdajajo slovenski organi, v angleškem jeziku.
2. Vsaj za tiste, ki niso zabeleženi v kazenski evidenci, saj v tem primeru predloga ostane vedno enaka, vstavili pa bi se samo osebni podatki. V preteklosti je to že bilo možno, zdaj pa iz ne dovolj argumentiranega razloga ni več. Odgovor: Pravila mednarodnega prava glede legalizacije javnih listin ne opredeljujejo pogojev izvedbe postopka glede na vsebino listin, temveč glede na sklenjene mednarodne pravne akte. V preteklosti so se poskusno izdajali izpisi v angleškem, francoskem in nemškem jeziku, vendar pa ti zaradi svoje dokazne nesposobnosti ob upoštevanju pravil mednarodnega prava niso imeli mednarodno pravne veljave in je bilo zato izdajanje izpisov iz kazenske evidence v tujih jezikih odpravljeno.
3. Pojasnilo, da je slovenski jezik eden izmed uradnih jezikov v EU, ne vzdrži, saj v tujini skoraj vedno zahtevajo potrdilo v angleškem jeziku. Odgovor: Vsaka država članica EU uporablja svoj uradni jezik, zato za vsako državo članico potrdilo v angleškem jeziku ni formalno primerno, temveč le za tiste, kjer je uradni jezik angleški. Druge države, ki niso članice EU, priznajo tiste javne listine, ki so v skladu z njihovim državnim pravom in sklenjenimi mednarodnimi pravnimi akti.
4. Stroški prevoda pa niso majhni in so kot po navadi spet na plečih državljanov. Ministrstva za pravosodje, ki izdaja ta potrdila, pa tovrstna potrdila ne bi stala nič več, kot izdaja v slovenskem jeziku (glede na dejstvo, da je potrdilo v vseh jezikih standardizirano in vedno enako – mišljeno za tiste, ki niso zabeleženi v kazenski evidenci). Odgovor: Nekatere storitve javne uprave se posebej plačujejo glede na vsakokratni zahtevek za storitev, druge storitve so brezplačne ne glede na število zahtevkov, ki so postavljeni. Kazenske evidence v tujini večinoma zahtevajo upravno takso oz. nadomestilo za opravljanje storitve v določenem znesku, le nekaj pa je takih, ki za izdajanje izpisov iz kazenske evidence ne obračunavajo upravnih taks oz. nadomestil za izdajo. Med tiste, ki posebej ne zaračunavajo izpisov iz kazenske evidence spada tudi Republika Slovenija. V preteklosti je bila pri nas taksa za izdajanje izpisov uvedena, a je bila kasneje iz upravno-političnih razlogov odpravljena. Glede izdaje izpisa iz kazenske evidence je vsebovano že pojasnilo v II.1. in II.2. točki.
5. Pričakujem konkreten odgovor (pa tudi dejanja). Hvala! Odgovor: Odgovor je pripravljen v skladu z veljavno ureditvijo.
Glede na zgoraj povedano ugotavljamo, da predlog ni primeren za nadaljnjo obravnavo, zato postopki za njegovo uveljavitev ne bodo uvedeni.