Odvzem/omejitev poslovne sposobnosti neplačnikom plač ali prispevkov

Odziv Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo

Zakon o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 65/09 - UPB, 33/11, 91/11, 32/12, 57/12, 44/13 - odl. US, 82/13 in 55/15; v nadaljnjem besedilu: ZGD-1 ), ki je v pristojnosti Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo, določa temeljna korporacijska pravila ustanovitve in poslovanja gospodarskih družb, samostojnih podjetnikov posameznikov (v nadaljevanju: podjetnik), povezanih oseb, gospodarskih interesnih združenj, podružnic tujih podjetij in njihovega statusnega preoblikovanja.

V zadnjih letih so bili sprejeti številni ukrepi, ki so pripomogli k zmanjšanju nepoštenih poslovnih praks pri ustanavljanju, prenašanju poslovnih deležev in poseganju v osnovni kapital gospodarskih družb.

Posebej bi želeli izpostaviti rešitve, ki so bile uveljavljene s predzadnjo novelo Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 82/13; v nadaljevanju: ZGD-1 H) in ukrepe v okviru zadnje novele Zakona o gospodarskih družbah (Uradni list RS, št. 55/15; v nadaljevanju ZGD- H).

Z novelo ZGD-1H je bila vzpostavljena elektronska platforma za preverjanje omejitev ustanavljanja gospodarskih družb in podjetnikov ter pridobivanje poslovnih deležev.

Omejitev ustanavljanja družb ali podjetnikov in pridobivanje poslovnih deležev velja za osebo:

Glavni namen koncepta omejitev ustanavljanja in pridobivanja poslovnih deležev je v preprečevanju ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobivanju poslovnih deležev s strani poslovno nepoštenih fizičnih in pravnih oseb.

Novela ZGD-1I je nadgradila koncept omejitev ustanavljanja in pridobivanja poslovnih deležev, zaostrila pogoje, pod katerimi je mogoče posegati v minimalni osnovni kapital družbe, uveljavila dodatne razloge za prenehanje družb in okrepila sistem sankcioniranja kršitev.

Novela je uvedla tri nove varovalke pri ustanavljanju. Skladno z varovalko v tretjem odstavku 10.a člena ustanovitelj oziroma družbenik družbe z omejeno odgovornostjo ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh mesecih ustanovila družbo z omejeno odgovornostjo oziroma pridobila delež v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ni starejša od treh mesecev. Omejitev ne velja, če družbe z omejeno odgovornostjo izpolnjujejo pogoje v zvezi s TRR, davčnimi obveznostmi in zaposlovanjem.

Z varovalko se želi preprečiti veriženje družb in kopičenje družb »na zalogo«.

Naslednja varovalka pri ustanavljanju in pridobivanju poslovnih deležev se veže na obstoj okoliščin vezanih na prekrške v zvezi s plačilom za delo in zaposlovanjem na črno. Ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba, ki je v zadnjih treh letih s pravnomočno odločbo Inšpektorata Republike Slovenije za delo oziroma Finančne uprave Republike Slovenije najmanj dvakrat izrečena globa zaradi prekrška v zvezi s plačilom za delo oziroma prekrška v zvezi z zaposlovanjem na črno. Omejitev velja tri leta od pravnomočnosti sodbe oziroma odločbe. Z ukrepom se želi omejiti zlorabe na področju neizplačevanja plač in zaposlovanja na črno.

Zadnja nova varovalka je vezana na obstoj 50 odstotnega lastništva v kapitalu družbe z omejeno odgovornostjo, ki je bila izbrisana iz sodnega registra brez likvidacije po zakonu, ki ureja finančno poslovanje, postopke zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju. Omejitev velja eno leto od datuma izbrisa družbe iz sodnega registra. Z njo se želi doseči, da bi bilo poslovodstvo bolj odgovorno pri vodenju družbe in posledično ne bi prihajalo do izbrisov družbe po uradni dolžnosti v tolikšni meri.

V skladu z navedenim na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo menimo, da so določbe veljavne zakonodaje (ZGD-1), ustrezne in jih ni treba spreminjati ali dopolniti.

Odziv Ministrstva za pravosodje

Postopek in pogoje za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti ureja Zakonu o nepravdnem postopku (Ur.l. SRS, št. 18/86 in nasl., v nadaljevanju ZNP). Poslovna sposobnost se odvzame ali omeji polnoletnim osebam, ki same ne morejo skrbeti zase in ne morejo varovati svojih pravic in interesov. To so osebe, katerih voljna sposobnost je prizadeta zaradi določenih telesnih, duševnih ali značajskih napak. ZNP v 44. členu tako določa, da se poslovna sposobnost vzame osebam, ki zaradi duševne bolezni, duševne zaostalosti, odvisnosti od alkohola ali mamil, ali iz drugega vzroka, ki vpliva na psihofizično stanje, niso sposobne skrbeti zase, za svoje pravice in koristi.

Odvzem oziroma omejitev poslovne sposobnosti tako nima narave (kazenske) sankcije, pač pa je primarno njen namen varstvo posameznika, ki zaradi določene telesne, duševne ali značajske napake ne more skrbeti za svoje koristi in pravice. Ravnanje posameznika, ki zavestno oziroma naklepno ne izplača plač in prispevkov, ne ustreza zgornji opredelitvi, hkrati pa je slednje tudi v nasprotju z namenom takšnega postopka.

Je pa sankcioniranje posameznikov, ki kršijo predpise delovno pravne zakonodaje in delavcem zavestno oziroma naklepno ne izplačujejo plač, že ustrezno urejeno v kazenskopravni zakonodaji. Kazenski zakonik v prvem odstavku 196. člena (v okviru poglavja Kazniva dejanja zoper delovno razmerje in socialno varnost) določa kaznivo dejanje kršitev temeljnih pravic delavcev, in sicer:

»Kdor zavestno ne ravna po predpisih o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi in o prenehanju delovnega razmerja, plači in drugih prejemkih iz delovnega razmerja, delovnem času, odmoru, počitku, letnem dopustu ali odsotnosti z dela, varstvu žensk, mladine in invalidov, varstvu delavcev zaradi nosečnosti in starševstva, varstva starejših delavcev, prepovedi nadurnega ali nočnega dela ali plačilu predpisanih prispevkov in tako prikrajša delavca ali iskalca zaposlitve za pravico, ki mu pripada, ali mu jo omeji, se kaznuje z denarno kaznijo ali zaporom do enega leta.«

Dodatno pojasnjujemo, da se med druge prejemke iz delovnega razmerja šteje tudi neplačilo prispevkov v javne blagajne, ki jih je delodajalec dolžan vplačati, kar pomeni, da je s tem kaznivim dejanjem inkriminirano tudi (naklepno) neplačevanje prispevkov.

V okviru kazenskega postopka pa sme sodišče (poleg kazni) storilcu takšnega kaznivega dejanja prepovedati tudi nadaljnje opravljanje poklica, samostojne dejavnosti ali kakšne dolžnosti, če je zlorabil svoj poklic, položaj, dejavnost ali dolžnost za kaznivo dejanje in če sodišče utemeljeno sklepa, da bi bilo zaradi tega nevarno, če bi še naprej opravljal tako dejavnost (t.i. prepoved opravljanja poklica – 71. člen KZ-1). Takšna prepoved oziroma storjeno kaznivo dejanja kršitve temeljnih pravic delavcev je tudi ovira za ustanavljanje gospodarske družbe oziroma opravljanje poklica kot samostojni podajtnik. Omejitve ustanavljanja družb in podjetnikov ter pridobitve statusa družbenika so urejene v 10. členu Zakona o gospodarskih družbah, ki v prvem odstavku določa:

»(1) Ustanovitelj, družbenik in podjetnik ne more postati oseba: 1. ki je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno obsojena na kazen zapora zaradi kaznivega dejanja zoper gospodarstvo, zoper delovno razmerje in socialno varnost, zoper pravni promet, zoper premoženje, zoper okolje, prostor in naravne dobrine; 2. ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek; 3. ki je neposredno ali posredno z več kot 25 odstotki udeležena v kapitalu kapitalske družbe, ki je javno objavljena na seznamu nepredlagateljev obračunov ali seznamu neplačnikov na podlagi zakona, ki ureja davčni postopek.«

Na podlagi obrazloženega menimo, da predlog, ki bi omogočal, da se neplačnikom plač odvzame ali omeji poslovna sposobnost, za neprimeren, na kazenskopravnem področju pa veljavna zakonodaja že ureja sankcioniranje takih dejanj. Opredelitev do možnosti smiselnega upoštevanja predloga v Zakonu o gospodarskih družbah, ki kot navedeno tudi že določa omejitve delovanja na gospodarskem oziroma poklicem področju, pa sodi v resorno pristojnost Ministrstva za gospodarski razvoj in tehnologijo.