Matematika na maturi

Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport

Pri maturi se preverjajo cilji izobraževanja in tisto znanje, ki ga je treba obvladati za nadaljnji študij na univerzi. S petimi obveznimi predmeti in z možnostjo opravljanja nekaterih izpitov na dveh ravneh zahtevnosti se lahko doseže primerno razmerje med širino in poglobljenostjo znanja v skladu s sposobnostmi, interesi in študijskimi namerami kandidata.

Glede na zasledovanje cilja po spodbujanju razvoja sposobnosti reševanja problemov, matematika v povezavi z razvojem logičnega mišljenja ne sodi med izbirni del splošne mature, kot pri tujem jeziku, ki se ga začnemo učiti že v osnovni šoli in nadaljujemo njegovo učenje tudi v srednji šoli, kar omogoča kvalitetnejše izobraževanje na terciarni ravni, ki lahko poteka na bistveno višji ravni. Matura je eksterni državni izpit, ki se opravlja po vnaprej določenih pravilih in postopkih ter predpisanih programih in vsebinah, o katerih odloča pristojni strokovni svet, s čimer se zagotavlja strokovnost na posameznem področju vzgoje in izobraževanja.

Ob vsakoletnem izvajanju mature se pojavljajo tudi razne pobude po spremembah oziroma posodobitvah posameznih delov mature oziroma celotni maturi, vendar je ob tem potrebno imeti v mislih celoten sistem izobraževanja, kar pomeni vpis v srednjo šolo, izvedbo izobraževalnih programov in vpis v terciarno raven izobraževanja.

Vsekakor je prenova mature zahteven proces, saj mora zagotoviti kakovosten zaključek srednješolskega splošnega izobraževanja in hkrati dati dobro podlago za nadaljnje izobraževanje. Postopek spremembe katerega koli dela izobraževalnega sistema je zahteven in dolgotrajen, saj vključuje veliko dejavnikov in deležnikov, kar pa seveda ne pomeni, da ni odprt za morebitne pobude in spremembe.