1. 4. 2014
Odziv Ministrstva za pravosodje
V zvezi z navedenim predlogom naj vam pojasnimo, da Zakon o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS-1) v 15. členu določa, da je treba obsojencu, ki je zmožen za delo in želi delati, omogočiti delo v skladu z možnostmi zavoda in da mora biti delo organizirano po sodobnih tehnoloških in drugih postopkih, v kakršnih se enaka ali podobna dela opravljajo zunaj zavoda. Delo obsojenca mora omogočiti ohranjevanje, pridobivanje in povečanje njegovih strokovnih sposobnosti, da bi se po prestani kazni lažje vključil v življenje na prostosti. Obsojenca se skladno z 48. členom ZIKS-1 razporedi na delo glede na njegove duševne in telesne sposobnosti in možnosti zavoda. V okviru možnosti zavoda se pri razporeditvi na delo upoštevajo tudi želje obsojenca. Obsojenec lahko na podlagi 52. člena ZIKS-1 dela v gospodarskih dejavnostih zavoda, na delih, potrebnih za normalno poslovanje zavoda, ali v okviru delovne terapije. Nadalje lahko dela tudi zunaj zavoda pri pravnih ali fizičnih osebah, če je to skladno z osebnim načrtom.
Delo zaprtih oseb je sestavni del življenja v zaporu s ciljem aktivne vključenosti med prestajanjem zaporne kazni in večje možnosti za uspešno reintegracijo v družbo po prestani kazni, zato je osnovna usmeritev Uprave RS za izvrševanje kazenskih sankcij, da se delo zagotovi čim večjemu številu zaprtih oseb. Delajo lahko tiste zaprte osebe, ki so zmožne za delo. Delo se zaprtim osebam poleg dela v javnem gospodarskem zavodu zagotavlja tudi na hišnih delih ter pri pravnih in fizičnih osebah zunaj zavoda, glede na osebni načrt obsojenca. Zunaj zavoda se delo omogoči tistim, ki za to izpolnjujejo zakonske pogoje in ne obstajajo varnostni zadržki.
Delo zunaj zavoda lahko opravljajo le tisti obsojenci, ki imajo ustrezno varnostno oceno, oziroma so varnostno manj zahtevni. Praviloma so to obsojenci, ki prestajajo kazen v svobodnejšem režimu na odprtih oddelkih. Takšnih je bilo v letu 2013 okrog 8%, pri čemer je potrebno poudariti, da večina takih obsojencev že opravlja delo zunaj zavoda.
Za sanacijo posledic škode v gozdu, ki ga je povzročil žledolom, je potrebno razpolagati s strokovnim znanjem, saj je takšno delo zahtevno in praviloma tudi nevarno. Obsojenci s takšnim znanjem ne razpolagajo, zato bi jih bilo potrebno dodatno usposobiti.
Glede na to, da bi lahko obsojenci pomagali pri odpravljanju škode po žledolomu v gozdu le ob upoštevanju ustrezne varnostne ocene, pod pogojem, da bi bili ustrezno strokovno usposobljeni ter upoštevajoč želje obsojenca, saj je prisilno ali obvezno delo zaprtih oseb v nasprotju s slovensko zakonodajo in mednarodnimi konvencijami, ocenjujemo, da je predlog, posredovan preko spletnega orodja predlagam.vladi.si neutemeljen.