prazniki

Odziv Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti

Področje praznikov in dela prostih dni je urejeno z Zakonom o praznikih in dela prostih dnevih v Republiki Sloveniji (Uradni list RS št. 112/05- uradno prečiščeno besedilo in 52/10; v nadaljevanju ZPDPD) in Zakonom za uravnoteženje javnih financ (Uradni list RS, št. 40/2012 – v nadaljevanju ZUJF). Urejanje praznikov sicer sodi na področje državne ureditve v Republiki Sloveniji, v katero spadajo tudi splošni državni akti, simboli in prazniki. Na opredelitve praznikov in dela prostih dni pa se navezujejo tudi rešitve v delovni zakonodaji, ki dajejo delavcem pravico do odsotnosti z dela na prazničen in dela prost dan, s pravico do nadomestila plače oziroma do posebnega vrednotenja dela, v kolikor morajo delavci, zaradi nepretrganega delovnega oziroma proizvodnega procesa ali posebne narave dela, delati na ta dan.

Že ob pripravi ZPDPD v letu 1991 so se kazale mnoge dileme in popolnoma raznovrstna stališča glede dni, ki bi jih bilo potrebno ustrezno obeleževati v naši državi. Predlagatelj je pri pripravi zakona proučil vsa posredovana stališča in predloge ter upošteval tudi izide javnomnenjske raziskave, ki je bila opravljena ravno z razlogom, da se z zakonom določijo praznični dnevi, ki imajo splošen pomen ali pomen za vse ali večino državljanov. Ureditev praznikov in dela prostih dni v Republiki Sloveniji mora vsekakor ustrezati dejanskemu odnosu naših državljanov glede pomembnosti določenih datumov, ki jim je potrebno dati posebno obeležje.

Upoštevaje vsa stališča, predloge in izid javnomnenjske raziskave je bila sprejeta ureditev, skladno s katero ZPDPD poleg praznikov določa še šest dela prostih dni, ki imajo versko obeležje. Upoštevaje strukturo praznikov po evropskih državah, lahko tudi ugotovimo, da je v večini primerjanih držav večina praznikov verskih, poleg novega leta ter praznika dela pa je praznično obeleževanje vezano še na državnost posamezne države.

Dejansko je bilo od sprejema ZPDPD predlaganih že nekaj dopolnil zakona, pri čemer sta bili dve realizirani v spremembah in dopolnitvah zakona v letih 2005 in 2010, nekaj pa jih Državni zbor RS ni sprejel v obravnavo. Dopolnila so se nanašala na spremembe oziroma dodatno obeleževanje nekaterih dogodkov, ki so v povezavi z zgodovino naroda in države.

V ureditev praznikov je nazadnje posegel tudi ZUJF, ki je praznovanje novega leta skrajšal na en dan, pri čemer pa predlog za skrajšanje praznovanja praznika dela v postopku sprejemanja zakona ni bil podprt. Ob tem je potrebno poudariti, da dvodnevno praznovanje novega leta tudi sicer ni uveljavljeno v večini primerljivih evropskih držav. Cilji, ki jih je zakon zasledoval v delu, ki se nanaša na zmanjšanje števila dni praznovanja novega leta, so bili zagotavljanje večjega fonda efektivnih delovnih ur v javnem sektorju in v gospodarstvu, kar vpliva na povečanje produktivnosti ter zmanjšanje proračunskih stroškov in stroškov delodajalcev ter v posledici pozitivno prispeva tudi h konkurenčnosti slovenskega gospodarstva in primerljivosti ureditve dela prostih dni v državah Evropske unije.

Upoštevaje vse navedeno ocenjujemo, da je ureditev praznovanja praznikov v Republiki Sloveniji ustrezna in primerljiva ureditvam v drugih evropskih državah, zato menimo, da ni utemeljenih argumentov za spreminjanje zakona v smislu izpostavljenega predloga.