Skoči do osrednje vsebine
Prijava v aplikacijo

Ste pozabili geslo?

Registracija

Predlagam vladi
Predlog z odzivom pristojne institucije

Ponovna uvedba SDK v novi obliki

6018 OGLEDOV 11 KOMENTARJEV

Spoštovani,

zadnjih nekaj let zelo pogrešam bivšo SDK (Služba državnega knjigovodstva, za mlajše generacije - SDK je bil državni finančni policaj, pri katerem so imela vsa podjetja odprt račun in ves promet je potekal preko tega računa). SDK je Slovenija ukinila 1994 in je nalogo upravljanja z računi pravnih oseb preselila na APP (Agencijo RS za plačilni promet, na kratko) in naprej na banke, nadzor nad plačilno disciplino je izpustila, preostanek dolžnosti pa porazdelila med DURS in takratno APP in kasneje na novo nastali AJPES.

Posledica razpustitve SDK kot vrhovnega finančnega policaja je bila kopica novih možnosti mahinacij, podjetja so lahko začela zamujati s plačili, fiktivne bilance in by-pass podjetja so imela tako odprto pot do ekonomsko-finančne situacije, kot smo ji priča dandanes. Nedopustno je, da finančni minister na vprašanje, koliko je dolžnikov, ki nimajo poravnanih obveznosti v roku plačila in kolikšen je znesek teh neplačanih računov odgovori, da tega podatka nima nihče v Sloveniji. Ma kaj nedopustno, to stanje nekje med katastrofo in sabotažo! Bivša SDK je imela vsak trenutek vse te podatke na voljo in ne samo to - SDK je ukrepala zelo ažurno in redki so si privoščili zamudo plačila več kot 7 dni!

Danes pa imamo ogromne luknje v financah, graben 4+ milijard iz naslova slabih kreditov in financiranj je le en del te praznine. Prepričan sem, da če bi danes vsi želeli poravnati vse svoje dolgove vsem upnikom, bi zmanjkalo precej več, kot le te 4 milijarde. In gre potlej v stečaj ena naša banka, Vlada cinca med prepustitvijo dolgov na ramenih banke in poravnavi iz proračuna (kar je popoln nesmisel - le kateri dober gospodar bi dal propadli banki več 10 milijonov za zgrešena posojila in naložbe?!) in na koncu zmaga EN SAM LOBIST, ki je nekje med svetniki in poslanci precej domač in ki ima na tej banki okoli 1 milijon depozita, država pa v primeru stečaja jamči le za vloge do 100.000 eur....in zlobira, ta EN TIP, da DZ sprejme odločitev o pokritju dolgov banke iz proračuna. Haloooo???!!!

Skratka, brez nadzora v smislu finančne policije SDK, ki mora imeti vpogled in učinek na vse bančne račune pravnih oseb, bo kakršenkoli ukrep reševanja finančne krize v Sloveniji bolj kot ne brezploden. Zato mora Slovenija TAKOJ uzakoniti nadzorni organ z izvršilno funkcijo, ki bo (ne takoj, ker to bi bila spet katastrofa) POČASI začel pritiskati na neplačnike in slabe plačnike in bo pač tiste, ki niso ekonomsko dostojni, da tako rečem, počasi pomikal bodisi proti plačilni disciplini ali pa pač v stečaj. Drugače ne gre.

Državna podjetja bodo potlej povsem drugače razmišljala o pujsasto nemarno visokih nagradah in odpravninah, ker bodo pač prisiljena NAJPREJ razčistiti s svojimi neplačniki in lastno finančno šalabastiko, ko bodo pa poslovala pozitivno in stabilno, pa naj si zaradi mene delijo milijone.

18 glasov

3 glasovi

Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.

AVTOR Andrej Pirman 13 predlogov
STATUS PREDLOGA
  • PREDLOG POSLAN
  • KONEC OBRAVNAVE
  • ODGOVOR

Odgovor


18. 3. 2014

Odziv Ministrstva za finance

V Republiki Sloveniji smo imeli nekaj let dve službi davčnega nadzora, ki sta skrbeli za pobiranje in nadzor nad izvajanjem davčnih obveznosti in sta imeli različen sistem delovanja, organiziranosti in odgovornosti, in sicer:

  • Republiška uprava za javne prihodke (v nadaljevanju: RUJP), katere naloge so bile vezane na obdavčitev, pobiranje, izterjavo in nadziranje davkov fizičnih oseb in samostojnih podjetnikov,
  • Agencija Republike Slovenije za plačilni promet, nadziranje in informiranje (v nadaljevanju: APPNI, ki je leta 1994 prevzela pravno nasledstvo SDK, in je bila pristojna za pravne osebe).

Hitro rastoče število davčnih zavezancev in vedno večja nedisciplina pa je narekovalo vzpostavitev enotne davčne službe. Državni zbor je 20. marca 1996 sprejel Zakon o davčni službi. Z združitvijo APPNI in RUJP imamo v Sloveniji od 1. julija 1996 Davčno upravo Republike Slovenije, ki opravlja naloge davčne službe. Na področju davčnega nadziranja so aktivnosti usmerjene v učinkovito odkrivanje in preprečevanje neizpolnjevanja davčnih obveznosti, davčnih utaj in sive ekonomije ter v izboljšanje ravni izpolnjevanja davčnih obveznosti z uporabo ustreznih sankcij.

Nadaljnje spremembe na področju pobiranja obveznih dajatev prinaša Predlog zakona o finančni upravi, ki je trenutno v obravnavi v Državnem zboru Republike Slovenije. Predlog zakona predvideva združitev carinske in davčne službe ter ustanovitev finančne uprave. Sodobno organizirana finančna uprava si bo prizadevala za zakonito, strokovno, politično nevtralno, odprto, pregledno in učinkovito delovanje. Pričakovani učinki združitve so zmanjšanje administrativnih ovir za zavezance, poenotenje inšpekcijskih pregledov, vzpostavitev skupnih zbirk podatkov, kar bo omogočilo celovito in kakovostno obravnavo zavezancev, boljša organiziranost skupnega organa in učinkovitejše organiziranje dela.

Direktiva 2007/64/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 13. novembra 2007 o plačilnih storitvah na notranjem trgu zapoveduje svobodno izbiro ponudnika plačilnih storitev. Ureditev, ki bi od poslovnih subjektov zahtevala, da imajo plačilni (transakcijski) račun odprt le pri pravni osebi, ki deluje na podlagi javnega pooblastila, bi bila v nasprotju s pravnim redom Evropske unije. Plačilni promet, kot ga ureja Zakon o plačilnih storitvah in sistemih, opravljanje plačilnih transakcij opredeli kot civilno pravno razmerje (mandat med banko in komitentom), brez elementov javnega pooblastila. Banka in imetnik računa nista en drugemu nadrejena ali podrejena. Njun odnos je vzpostavljen na podlagi pogodbe, ki jo podpišeta kot enakovredni stranki, in ne na podlagi zakonske odločbe. Banka tako lahko transakcijo izvede le, če jo za izvedbo (s točno določenega računa) pooblasti dajatelj naloga. Banka nima pregleda nad vsemi računi dolžnika, saj ima le ta lahko več računov pri več (tudi tujih) bankah.

Z namenom odprave plačilne nediscipline je bil sprejet Zakon o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1), ki določa najdaljše plačilne roke, povrnitev stroškov izterjave, obvezni večstranski pobot, izvršnico, določil nadzorni organ v zvezi z obveznim pobotom, itd. Poleg ZPreZP-1 so bili v zadnjih letih z namenom izboljšanja plačilne discipline spremenjeni tudi številni drugi predpisi, npr.:

  • Zakon o izvršbi in zavarovanju, ki zasleduje cilj učinkovite izvršbe,
  • Zakon o plačilnih storitvah in sistemih, ki je poenostavil unovčevanje domiciliranih menic in
  • Zakon o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju, ki določa obveznosti poslovodstva, upravljanje tveganj in odškodninsko odgovornost članov poslovodstva.

Glede na navedeno menimo, da predlog ni sprejemljiv.

Priloge:

Komentarji