Predlagam, da mora državno tožilstvo RS po uradni dolžnosti preganjat kršitelje resolucij Združenih narodov, saj tako bi bili kršitelji resolucij kaznovani.
Če bo predlog prejel vsaj 11 glasov za in več glasov za kot proti, ga bomo poslali v obravnavo pristojnemu ministrstvu.
Odziv Ministrstva za pravosodje
Organizacija Združenih narodov (OZN) je mednarodna organizacija, ki se ji prostovoljno lahko pridružijo suverene države. OZN torej predstavlja nekakšen forum, v okviru katerega lahko članice razrešujejo medsebojne nesporazume in konflikte. Institucionalni okvir njenega delovanja začrtuje Ustanovna listina OZN. Med šestimi ključnimi organi OZN so Generalna skupščina OZN, Varnostni svet OZN in Meddržavno sodišče (ICJ). Slednje je glavni sodni organ OZN s sedežem v Haagu. Razsoja v sporih med državami in daje svetovalna mnenja Generalni skupščini in Varnostnemu svetu OZN.
V Generalni skupščini OZN so zastopane vse članice OZN. Predstavlja ključni, reprezentativni organ sprejemanja odločitev in ustvarjanja politik. Sestaja se na rednih letnih zasedanjih. Generalna skupščina zaseda v plenumu in v šestih glavnih odborih. Resolucije Generalne skupščine OZN praviloma niso zavezujoče za države članice.
Varnostni svet je glavni organ OZN za ohranjanje mednarodnega miru in varnosti. Ima pet stalnih in deset nestalnih članic, ki se volijo za obdobje dveh let in ne morejo biti takoj ponovno izvoljene za naslednje dveletno obdobje. Ustanovna listina OZN navaja dve veliki skupini vprašanj, ki tvorijo jedro pristojnosti Varnostnega sveta: mirno reševanje sporov (VI. poglavje) in delovanje v primeru ogrožanja miru, kršitev miru in agresivnih dejanj (VII. poglavje). Tema skupinama ustrezata dve temeljni obliki ravnanja. V primeru mirnega reševanja sporov sme Varnostni svet dati priporočilo, v primeru ogrožanja miru, kršitev miru ali agresivnih dejanj pa sme dati priporočila ali odrediti obvezujoče ukrepe, vključno s prisilnimi ukrepi (sankcije ali uporaba sile). Sklepi (praviloma resolucije) Varnostnega sveta so za države članice OZN obvezujoči (25. člen Ustanovne listine OZN). Varnostni svet odloča z glasovanjem držav članic sveta. Stalne članice imajo pravico veta. Delo
Iz predloga ni jasno razvidno, na katere resolucije OZN se nanaša (ali na resolucije Generalne skupščine ali Varnostnega sveta ali na oboje). Kot že rečeno, je OZN mednarodna organizacija s svojim pravno institucionalnim okvirom, ki predvideva tudi ukrepe za primere neupoštevanja odločitev.
Po drugi strani pa državni tožilec vlaga in zastopa kazenske obtožbe (prvi odstavek 135. člena Ustave). V okviru temeljne funkcije vlaganja in zastopanja kazenske obtožbe je pristojen opravljati vsa procesna dejanja upravičenega tožilca, usmerjati policijo in druge pristojne organe, uporabljati odložen pregon in poravnavanje ter opravljati druge naloge v skladu z zakonom, ki ureja kazenski postopek (19. člen Zakona o državnem tožilstvu). Pri vlaganju in zastopanju kazenske obtožbe je vezan na ureditev, ki določa veljavnost Kazenskega zakonika (drugo poglavje Kazenskega zakonika).
Državni tožilec skratka tako sledeč Ustavi, veljavni zakonodaji, kot tudi upoštevajoč pravno-sistemski vidik in temeljna pravila mednarodnega prava, ne more preganjati kršitev konkretnih aktov, ki jih izdajajo mednarodne organizacije in ki se nanašajo na njihove države članice. Pri tem želimo poudariti, da je sicer mogoče, da se kazniva dejanja določijo tudi v mednarodnih pogodbah, ki jih seveda lahko podpiše in ratificira Republika Slovenija, vendar je tudi v tem primeru potrebno konkretna kazniva dejanja prenesti v naš pravni red.
Glede na navedeno, ugotavljamo, da predloga ni mogoče sprejeti.