19. 11. 2019
Odziv Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport
Že vse od (prvega) Zakona o visokem šolstvu iz leta 1993 (Uradni list RS, št. 67/93) je bilo določeno, da se lahko v visokošolski študij vključi, kdor je opravil maturo (eksterni državni izpit), v študij po programu za pridobitev visoke strokovne izobrazbe pa tudi, kdor je opravil zaključni izpit (interni šolski izpit) po ustreznem 4-letnem srednješolskem programu. Vpisni pogoji so bili določeni oziroma ločeni glede na vsebino srednješolskega izobraževanja oziroma način zaključevanja, pa tudi ob upoštevanju narave študija. Ko se je s šolskim letom 2001/02 uvedla poklicna matura (eksterni državni izpit), so bile njene značilnosti prav tako upoštevane pri določanju vpisnih pogojev v visokošolske programe.
Pogoji, ki jih visokošolski zavodi upoštevajo v primeru omejitev vpisa, se od prvega Zakona o visokem šolstvu iz leta 1993 do danes niso bistveno spremenili. Visokošolski zavod lahko omeji vpis v študijske programe, če število prijav za vpis bistveno presega število razpisanih mest oziroma njegove zmogljivosti (kadrovske, prostorske, oprema in druge), pri izbiri kandidatov pa se upošteva splošni uspeh, dosežen pri maturi, poklicni maturi oziroma zaključnem izpitu, ter splošni učni uspeh, dosežen v 3. in 4. letniku srednje šole, lahko pa tudi uspeh pri posameznih, s študijskim programom določenih predmetih mature, poklicni maturi oziroma zaključnega izpita ter pri posameznih predmetih iz 3. in 4. letnika srednje šole.
Zakon o visokem šolstvu omogoča visokošolskim zavodom, da se s študijskim programom lahko kot pogoj za vpis določijo tudi posebne nadarjenosti oziroma psihofizične sposobnosti (38. člen). Sama priprava študijskih programov pa je v pristojnost visokošolskih zavodov. Na primer: Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani, univerzitetni študijski program prve stopnje Športna vzgoja, med pogoje za vpis poleg opravljene splošne mature (45 % točk) zahteva od kandidatov tudi opravljen preizkus gibalnih sposobnosti in znanj (40 % točk); splošni uspeh v 3. in 4. letniku prinese kandidatom 15 % točk, predložiti pa morajo tudi zdravniško potrdilo z osebno zdravstveno anamnezo.
Visokošolska zakonodaja je glede določanja vpisnih pogojev in pogojev v primeru omejitve vpisa za študij odraz srednješolske zakonodaje. Ko so se spreminjali pogoji zaključevanja srednje šole, so se temu prilagodili tudi pogoji za vpis v visoko šolstvo. Srednješolski in visokošolski predpisi so vedno zagotavljali enakopravnost in so omogočali različne poti do istega cilja, res pa je, da različnim generacijam na različne načine.